Advertise on podcast: Metamorfoza

Pripravili smo spisek 10 najodmevnejših opisov novih vrst v letu 2023. #Metamorfoza OPIS ODDAJE V tokratni posebni oddaji smo pripravili seznam 10 najodmevnejših opisov novih vrst v letu 2023. Nanj so se uvrstili naslednji opisi. 1) Ogromna globokomorska vetrnica: Telmatactis profundigigantica Izumi & Higashiji 2023, Species diversity: 99-106. Morska vetrnica iz rodu Telmatactis, ki je pogost po večini morij sveta, tudi v Mediteranu. Večinoma so bolj majhne, omejene na plitve vode, ta pa je ogromna in globokomorska. Zraven svoje ogromne velikosti ima še močen strup. 2) Plodna morska zvezda: Paralophaster ferax Mah 2023, Zootaxa 5310: 1-88. Avtor v članku opiše 11 vrst morskih vetrnic, med katerimi je tudi plodna morska zvezda. Ta živi 4000 m globoko v morju Antarktike in je komaj druga znana vrsta, ki vali mladiče v telesni votlini. 3) Antarktične morske lilije: Promachocrinus spp. McLaughlin in sod. 2023, Invertebrate Systematics 37: 498-527. Leta 1879 je bila opisana prosto plavajoča morska lilija Promachocrinus kerguelensis, znana po tem, da naseljuje vsa antarktična morja. V tem članku avtorji pokažejo, da to ni samo ena, ampak kar 8 vrst ozko sorodnih morskih lilij – tako opišejo dodatnih 7 vrst. 4) Koopov želodov črv: Yoda demiankoopi Holland in sod. 2023, Invertebrate biology 141: e12379. Ta črevoškrgar pripada družini, ki so jo opisali komaj 2005, ko so začeli bolj nabirati te globokomorske črve s podmornicami. Posebna je po hermafroditizmu, ekstremno velikih ustnicah z migetalkami in prebavilih, ki nakazujejo občasno, a dolgotrajno prehranjevanje. 5) Yashmarina vroča postranica: Hyalella yashmara Tomikawa in sod. 2023, Invertebrate Systematics 37: 254-270. Ta vrsta postranice živi v termalnih vrelcih Peruja. Glede na terenska in laboratorijska opažanja prenese temperaturo do 52oC, kar pomeni, da živi v najtoplejšem habitatu med vsemi postranicami. 6) Paiwanski rokodelec: Idioctis parilarilao Yu in sod. 2023, Journal of Arachnology 51: 238-248. Gre za pajka zaklopničarja, ki živi v obmorskem pasu na jugu Tajvana. Vrsta je posebna po tem, da živi v pasu bibavice, kar je za pajke izjemno redko. Njegov najbližji sorodnik živi na 3000 km oddaljenem Božičnem otoku. 7) Carrijov termitohlinec: Austrospirachtha carrijoi Zilberman in Pires-Silva 2023, Zootaxa 5336: 424-432. To je hrošč kratkokrilec, ki se pretvarja, da je termit. V rodu Austrospirachtha je bila do sedaj samo ena vrsta, znana po dveh muzejskih osebkih, zdaj pa imamo še drugo. 8) Brodniki: Nautilus spp. Barord in sod. 2023, ZooKeys 1143: 51-69. Brodniki (Nautilus) so stara in karizmatična veja glavonožcev. V rodu Nautilus so do sedaj bile 4 vrste, s tem člankom pa dobivamo dodatne 3. So iz voda v okolici Ameriške Samoe, Fidžija in Vanuatuja. Slika: Nautilus vanuatuensis, foto Frédéric Ducarme via Wikimedia Commons. 9) Indijski jamski krapovec: Neolissochilus pnar Dahanukar in sod. 2023, Vertebrate Zoology 73: 141-152. https://vertebrate-zoology.arphahub.com/articles.php?id=101011&journal_name=vertebrate-zoology Gre za največjo jamsko ribo sploh, ki v dolžino zraste do 40 cm.

V tej bonus oddaji z gostjo in kaveljčniki rijeva po morskem blatu. #Metamorfoza OPIS ODDAJE To je bonus oddaja, dodatek k oddaji 208, kjer smo govorili o odkrivanju in poimenovanju vrst v biologiji. Tokrat je v goste prišla María Herranz iz Španije, ki odkriva in opisuje kaveljčnike. Te enigmatične morske nevretenčarje imenujejo tudi blatni zmaji. [metamorfozaopis]

V tej bonus oddaji z gostom plavava s pajki. #Metamorfoza OPIS ODDAJE To je bonus oddaja, dodatek k oddaji 208, kjer smo govorili o odkrivanju in poimenovanju vrst v biologiji. Tokrat je v goste prišel Kuang Ping Yu s Tajvana, ki odkriva in opisuje obvodne pajke. [metamorfozaopis]

Tokrat odkrivamo in opisujemo vrste, pri čemer smo karseda kreativni. #Metamorfoza OPIS ODDAJE Tokrat je na sporedu posebna oddaja, v kateri si podrobneje ogledamo, kako poteka opisovanje novih vrst v biologiji. Razložimo, kaj sploh je znanstveno ime, kako se je vse začelo in kakšna so pravila. Seveda pogledamo še takšne in drugačne posebnosti iz poimenovanja v biologiji. [metamorfozaopis]

Tokrat se vojskujemo s šimpanzi, smo jezikavi z vretenčarji, medeni z mravljami in migriramo s pticami. #Metamorfoza OPIS ODDAJE Novice: Tokrat predstavimo novo raziskavo na šimpanzih in konfliktih med klani. V raziskavi so ugotovili, da šimpanzi uporabljajo znano vojno taktiko opazovanja iz visokih točk, s čemer si verjetno pridobijo taktično prednost pred nasprotnim klanom. Ali ste vedeli, da nam lahko jeziki nekaj povejo o evolucijski zgodovini vretenčarjev? Predvsem na kopnem je uporaba jezika med vretenčarji eksplodirala. Tokrat si pogledamo nekaj zanimivih jezikov in kakšnim funkcijam služijo pri različnih vrstah. Vaški posebneži: Spet predstavimo dva posebneža. Najprej so to medene mravlje, ki za hude čase spravijo – med. Žal ne vemo, ali obstaja točen med različnih okusov. Drugi posebneži so ptice pinože. To so migratorne ptice, ki se včasih selijo v ogromnih jatah, občasno pa jih lahko opazujemo tudi pri nas. ZUNANJE POVEZAVE Kameleoni in njihovi jeziki Mrežastoprsti močerad izstreli jezik Kolibriji imajo razcepljene in lamelaste jezike Papiga vrste Trichoglossus moluccanus, ki je specializirana na nektar (1) Papiga vrste Trichoglossus moluccanus, ki je specializirana na nektar (2) [metamorfozaopis]

Tokrat smo zvezdasti glavači, parazitiramo z raki, se razpredamo z morsko travo in smo naj plenilci z nenormalnim rakom. #Metamorfoza OPIS ODDAJE Novice: Predstavimo novo raziskavo, v kateri so se lotili starega biološkega vprašanja o telesni zgradbi morskih zvezd in ježkov. Kaj je glava, kaj telo. Ali sploh imajo glavo? Z modernimi metodami so pokazali, da ne samo, da jo imajo, ampak so celo ena sama glava in nič kaj dosti telesa. Ali ste vedeli, da obstajajo čudni raki, ki parazitirajo morske zvezde? Samo po sebi to sicer ni čudno, pa vendarle so ti raki po svojem izgledu presenetili celo Romana, ljubitelja morskih organizmov. Raki, ki ne izgledajo kot raki. Vaški posebneži: Tokrat sta to dva. Prvi je morska trava, ki je po površini največji organizem na svetu. Urša nas je presenetila in nam o tem pripravila kviz. Drugi današnji posebnež je »abnormalni rak« (pa sploh ni rak!) Anomalocaris, karizmatičen top plenilec v času Kambrija. ZUNANJE POVEZAVE Anomalocaris, »abnormalni rak« (ki v resnici ni rak!) [metamorfozaopis]

Tokrat smo ultra temni z ribami, strupeni z jabolki in gosenicami, s črmlji in ribami pa se sterilno parimo. #Metamorfoza OPIS ODDAJE Novice: Tokrat predstavimo novo raziskavo iz življenja črmljev. Socialne žuželke, kot so čebele (čmrlji so samo velike čebele!) in mravlje, so znane po tem, da se razmnožujejo samo kraljice. Te se parijo še pred ustanovitvijo kolonije, njihov zarod pa so nato sterilne delavke, vojaki in druge kaste. Zdaj pa smo dognali, da to ni čisto res. Pri črmljih delavke namreč ohranijo funkcionalna spolovila in se ob določenih pogojih še lahko razmnožujejo! Ali ste vedeli, da imajo tudi nekatere ribe ultra-temno kožo? Ampak zakaj, ko pa gre za globokomorske ribe, torej tiste, ki živijo v popolni temi. Vseeno verjetno poznamo odgovor, zakaj je temu tako. Vaški posebneži: Tokrat predstavimo kar tri. Najprej zagrizemo (ha, ha,…) v obalno jabolko, ki pa ga v resnici ni dobro jesti. No, tudi dotikati se ga ni dobro in celo gledati ne! Drugi tokratni posebnež je orjaška sviloprejka, metulj, čigar gosenica velja za najbolj strupeno gosenico, verjetno pa bi po strupenosti v splošnem kotiral precej visoko. Nazadnje predstavimo še ribo amazonskega molija. Gre za redek primer vrst, kjer najdemo samo samice. Te pa se ne razmnožujejo brez paritve, za kar »uporabijo« samce sorodnih vrst. Pogledamo še, kaj nas raziskave na teh ribah lahko naučijo o evoluciji osebnosti. ZUNANJE POVEZAVE Ribe z ultra temno kožo Amazonski moli in Kate Laskowski [metamorfozaopis]

Tokrat s košeninarji preživljamo zimo, plešemo s pajki in ptiči, smo slonje ogromni in ščegetačkasti s kačami. #Metamorfoza OPIS ODDAJE Novice: Tokrat predstavimo novo raziskavo na t. i. snežnih muhah, ki so v resnici košeninarji, sorodniki komarjev. Zgodba se odvija v težkih snežnih razmerah, v katerih živi ta brezkrila vrsta, na ostre razmere pa se je prilagodila s posebnimi adaptacijami. Ali ste vedeli, da imajo kače klitoris? Ko razmislimo, niti ni presenetljivo, vseeno pa je na tem področju precej malo znanega. Kdo to tam poje? Razkrijemo skrivnostne avtorje glasbe, ki smo jo predvajali v prejšnji oddaji. Vaški posebneži: Tokrat sta dva! Najprej predstavimo modro lastovko in njeno čudno parjenje. Gre za edine živali, kjer poznamo skupinsko dvorjenje v korist dominantnega samca. Drugi posebneži so slonje ptice, največje ptice vseh časov. ZUNANJE POVEZAVE Snežna muha ima samo še tri noge Kačji hemi-klitorisi Pajki skakači ob dvorjenju Modri vabci koordinirajo plešejo [metamorfozaopis]

Tokrat skačemo s klopi, smo ogromni s kiti, pretkani z ribami in v tolpah z vidrami. #Metamorfoza OPIS ODDAJE Novice: Tokrat predstavimo novo raziskavo, ki je vsaj pri nas vzbudila vzklik »Ja, seveda, kako tega nismo vedeli že veliko prej!« V tej raziskavi so pokazali, da klopi, čeprav sami nimajo skakalnih nog, na svoje gostitelje vendarle lahko skačejo. V ta namen izkoriščajo razliko v električnem potencialu, ki nastane med živaljo in okoliškim rastlinjem. Ali ste vedeli, katera je največja žival, ki je kadarkoli obstajala? Odgovor se ponuja sam po sebi in ga večinoma poznamo – to je seveda sinji kit. Pa je to res? Raziskovalci so namreč odkrili novo vrsto kita, ki je v okolici današnjega Peruja plavala pred skoraj 40imi milijoni let in je kandidat za najmasivnejšo žival, ki je kadarkoli živela. Kdo to tam poje: Predstavimo konfuzne zvoke iz prejšnje oddaje. Gre za tolpe vider, ki se spopadajo za teritorij. Vaški posebneži: Tokrat so to ribe blenice, med katerimi se nekatere ponašajo s strupom in ostrimi zobmi. Kakor male vodne kače. Nekatere druge jih oponašajo, čeprav niso strupene. Spet tretje imajo namesto strupenih zob po telesu špičaste konice. ZUNANJE POVEZAVE Video posnetki skakanja klopov Novo opisani kit Perucetus colossus Tolpe vider se soočijo Blenniidae – Google rezultati slik [metamorfozaopis]

Tokrat dišimo s čebelami, oprašujemo z žabami, pijemo vodo iz kaktusov in smo počasni z osami in morskimi kravami. #Metamorfoza OPIS ODDAJE Novice: Začnemo z raziskavo o vrsti divjih čebel, pri kateri se samci parfumirajo. Prav ste prebrali, aktivno nabirajo dišave in jih tudi aktivno raznašajo ob pravem času. V raziskavi so testirali hipotezi, da to služi »prepričevanju« samic. Nadaljujemo z raziskavo o nenavadni žabi, ki je edina na svetu, ki ni žužkojeda, temveč sadjejeda. Izkaže se, da ta žaba ni samo edina znana veganska žaba na svetu, temveč tudi oprašuje rastline in raznaša njihova semena. Ali ste vedeli, da v puščavi ne moremo preživeti s pitjem vode iz kaktusa? No, skoraj nikoli. Če se znajdete v puščavi brez vode, a z mačeto v roki, so vaše možnosti še vedno izredno nizke. Vaški posebneži: Danes sta to dva, posebne ose in morske krave. Pri osjem posebnežu gre za ose samotarke, ki, kot se zanje to spodobi, napadajo in paralizirajo druge členonožce, da so tako sveža hrana za njihove ličinke. Vendar to še ni vse – pri teh osah samice sploh nimajo kril, na njihov edini plen pa jih prinese kar samec. Morske krave so precej drugačni posebneži. So velike, počasne in simpatične prebivalke plitvih morij, ki se pasejo na obrežni vegetaciji. [metamorfozaopis]

Tokrat plenimo s pajki, skačemo z glistami, se oglašamo in srkamo z rastlinami in špricamo s školjkami. #Metamorfoza OPIS ODDAJE Novice: Začnemo z raziskavo evropskih pajkov cvetnih okrogljičarjev, ki so invazivni v ZDA. Tam so pokvarili raziskavo na spečih samotarskih čebelah in osah. Raziskovalci so nepričakovano odkrili, da domače žuželke med nočnim počitkom nimajo obrambe pred temi evropskimi plenilci. Nadaljujemo s fascinantnim odkritjem o glistah, ki so znani paraziti žuželk. Ne samo, da so te gliste fascinantne po tem, da skačejo na žuželke, zdaj so odkrili, da si pri iskanju »pomagajo« tudi z elektrostatičnim nabojem svojih žrtev. Novice zaokrožimo z novo raziskavo odziva na stres pri rastlinah. Raziskovalci so ugotovili, da rastline ob stresu proizvajajo slišen zvok, katerega morebitna funkcija pa je zaenkrat še neznana. Ali ste vedeli, koliko energije potrebujejo rastline za prenos »soka«? Predstavljajte si visoka drevesa, ki morajo za normalno življenje prenašati vodo, obogateno s hranili, od korenin vse do najvišjih listov. Tega ne počnejo tako kot živali, ki imajo za to posebno mišico – srce. In koliko energije porabijo za takšno srkanje? Presenetljivo malo! Vaški posebneži: Tokrat samo eden in to je največja školjka, ki se zagrebe v podlago. Je falične oblike, za različne namene pa jo izrabljamo tudi ljudje. ZUNANJE POVEZAVE Pajki, ki plenijo speče žuželke: slikovni material in avtorjev opis Skakajoče gliste, ki se »prilepijo« na žuželke Največja školjka, ki se zakopava [metamorfozaopis]

Tokrat z živalmi uporabljamo orodje in se pomerimo v znanju o ostvarjih. #Metamorfoza OPIS ODDAJE V jubilejni 200. oddaji nismo izbrali običajnih kategorij. Namesto tega v prvi polovici oddaje predstavimo orodje pri živalih – najprej, kaj ljudje sploh smatramo kot orodje, potem pa vsak od sodelujočih predstavi enega do dva primera. Ti segajo od vidre, ptičev in krokodilov, vse do hobotnic, pajkov in čričkov. V drugi polovici oddaje predstavimo res nenavadne organizme – ostvarje. To storimo skozi vedno zanimiv in zabaven kviz. Sodelujte tudi vi! ZUNANJE POVEZAVE Vidre uporabljajo kamne kot terilnice rakov in školjk Ptiči utičarji (Lovro je poizkusil prebrati »Ptilonorhynchidae«) Hobotnice uporabljajo kokosove lupine Hobotnice uporabljajo lupine školjk Pajki iz rodu Ariadna uporabijo kremenčeva zrna za boljši prenos signalov plena Sova prinese konjski drek h gnezdu Krokodili in palice na gobcu Črički z listom ojačajo petje Ostvar se s telzonom reši iz zagate Ostvar med plavanjem Ostvarji med paritvijo [metamorfozaopis]