Advertise on podcast: Jezikovni pogovori

Prof. dr. Jožica Škofic, dobitnica Škrabčeve nagrade, in Aleksander Čobec, prejemnik Škrabčevega priznanja, sta se že večkrat srečala v oddaji Jezikovni pogovori, a na različnih straneh studijske mize: kot dialektologinja in kot novinar, posrednik med znanostjo in radijskimi poslušalci. Skupno jima je nalezljivo navdušenje nad svojim delom. Z njima se pogovarja Vlado Motnikar.

Obseg in vpliv dela Jožeta Toporišiča, enega najvplivnejših slovenskih jezikoslovcev 20. stoletja, najbolje ponazarja fraza »po Toporišiču«, ki pomeni pravilno, knjižno, zborno, slovensko. Jože Toporišič se je tako zasidral v zavest in predstave o jeziku, da so ga številni krivili za vse, kar jim v slovenščini, pravopisu in slovnici ni bilo všeč, česar niso obvladali, razumeli ali s čimer se niso strinjali. Opus tega nepopustljivega sogovornika je nepredstavljiv. Z delom je odločilno zaznamoval slovensko slovnico, jezikoslovno izrazje, pravopis in širše razumevanje slovenskega knjižnega jezika pri različnih generacijah. Slovenščina bi bila brez njegovega dela danes precej drugačna. 11. oktobra bo minilo sto let od njegovega rojstva. Slovenska akademija znanosti in umetnosti pa ta teden pripravlja Toporišičev simpozij. Gost je jezikoslovec akademik Marko Jesenšek, ki je s Toporišičem tudi osebno in strokovno sodeloval.

Pri sindikatu Zasuk so sprožili kampanjo za izboljšanje razmer na področju prevajanja avdiovizualnih vsebin. Opozarjajo, da stavka ni izključena, če dogovor ne bo dosežen. Med ključnimi težavami omenjajo nizke tarife, krajšanje rokov in negotove delovne razmere. Po mesecu kampanje bomo preverili, kako so se na njihove zahteve odzvali naročniki in prevajalske agencije ter kaj bi morebitna stavka pomenila za televizijske programe in druge avdiovizualne vsebine. Osvetlili bomo tudi širše razmere na tem področju: kako sedanji način naročanja prevodov vpliva na kakovost slovenskih podnapisov, kakšno vlogo ima pri tem umetna inteligenca in kdo je na koncu odgovoren za slovenščino, ki jo na zaslonih berejo gledalci. Gosta: Miha Blažič iz sindikata Zasuk, in Diana Jenko iz Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev. V oddajo smo povabili tudi predstavnike Prevajalskega studia Milenko Babič in njihovega naročnika PRO Plus, vendar se na naše vabilo niso odzvali (Vir fotografije: spletna stran sindikata Zasuk).

Ob izdaji vsakega pravopisa so se kresala mnenja in ob najnovejši, za katero se napoveduje, da bo največja prenova pravopisnih pravil po skoraj 40 letih, ni nič drugače. Diametralno nasprotna stališča z javnimi pismi zastopajo predstavniki Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti in predstavniki Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU. Prejšnji teden so predstavniki inštituta in Lektorskega društva Slovenije odpovedali udeležbo na posvetu, ki ga je gostilo Mnistrstvo za kulturo, ker so ocenili, da ministrstvo s posvetom daje preveliko težo predstavnikom komisije. Na drugi strani pa vztrajajo, da je bil posvet namenjen javni razpravi, ki se sploh še ni začela. V oddaji boste slišali izjave člana Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU, podpredsednika SAZU akademika Marka Snoja, predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU prof. dr. Kozma Ahačiča in ministrice za kulturo dr. Ignacije Fridl Jarc, ki pričakuje, da bo stroka poiskala soglasje.

Raziskovalni projekt Besedomat je pokazal zanimive razlike v prepoznavanju besed. Starejši so prepoznali besede uzanca, bisaga, bravura, soldateska in kolek, mlajši pa japanka, prokrastinacija, shekati, proliferirati in manga. Zanimive so tudi razlike med spoloma. Moški so bolje prepoznali besede eksabajt, histerezen, polvelter in baraža, ženske pa plisirati, tipen, oniksov, amniocenteza in sukulenta. Besedomat je raziskovalni projekt, ki ga izvajajo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. Z njim preverjajo bogatost besedišča govorcev slovenščine, izsledki pa so uporabni za različne namene: od načrtovanja jezikovnih priročnikov in učbenikov do ponovnega učenja besed pri ljudeh s poškodbami glave. O zanimivih podatkih in možnostih uporabe izsledkov Besedomata v pogovoru z vodjo projekta dr. Andrejem Perdihom z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Slovenščina se z Besedomatom uvršča med šest jezikov s podatki o razširjenosti besed v takem obsegu (Foto: ZRC SAZU).

Čeprav strokovnjaki že dolgo opozarjajo na koristne učinke branja, se bralne navade in bralna pismenost zmanjšujejo. Ali je mogoče preusmeriti ali vsaj zmanjšati trende padanja? Pri pobudi Branje na recept verjamejo, da je mogoče, saj bodo okrepili prizadevanja pediatrov, ki starše opozarjajo na pomen zgodnjega branja knjig otrokom. Nasveti pediatrov imajo namreč posebno težo. So med prvimi strokovnjaki, s katerimi se srečujejo starši. In ko jim pediater priporoči, naj otroku berejo, branje ni več le dobronameren nasvet, ampak je priporočilo za boljši otrokov razvoj. Tako kot so priporočila o prehrani, gibanju, spanju in zobni higieni. O tem, ali bo Branje na recept učinkovalo, smo se pogovarjali z Denisom Bašem, dr. med., specialistom pediatrom in predsednikom Sekcije za primarno pediatrijo pri Združenju za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva, in doc. dr. Markom Pokornom, dr. med., specialistom pediatrije in strokovnim direktorjem Pediatrične klinike UKC Ljubljana.

Tolmačenje na Mednarodnem kazenskem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu velja za eno izmed najzahtevnejših ne le jezikovno, ampak tudi psihološko. Priče so opisovale okrutna dejanja, obtoženci so žalili sodišče, eden izmed njih pa je pred sodniki storil celo samomor. Uporabljali so različna bosanska narečja in turcizme, zato se je včasih zgodilo, da noben tolmač ni poznal pravega pomena besede. O intenzivni izkušnji tolmačenja v Haagu smo se pogovarjali z Milojko Popović, častno članico Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije. V pogovoru nam je predstavila tudi sodelovanje na škotskem sodišču na Nizozemskem, ki se je ukvarjalo z zadevo Lockerbie. V strmoglavljenju potniškega letala v tej škotski vasi je leta 1988 umrlo vseh 259 oseb v letalu in 11 vaščanov. Za vzrok nesreče so sumili, da je na letalu eksplodirala bomba (ponovitev). Foto: Reuters.

V Sloveniji je zaposlen oziroma delovno aktiven že približno vsak šesti delavec s tujim državljanstvom. Junija jih je bilo med delovno aktivnimi pribl. 153 tisoč. Prevladujejo državljani Bosne in Hercegovine, hitro pa se povečujejo tudi skupine iz Indije, Nepala, Kitajske in Filipinov. Vprašanje, kako se ti ljudje vključujejo v slovensko družbo in kako hitro se učijo slovenščine, tako postaja eno izmed osrednjih vprašanj naše družbe ‒ slovenskega trga dela, področja vsakdanjega življenja in človekovih pravic. Na tem področju pa se z novo vlado uvajajo spremembe. Če bodo sprejete spremembe zakona o tujcih, bodo ukinjeni brezplačni tečaji slovenščine zanje. Morali bodo pokriti 40 odstotkov stroškov, odpravlja se tudi možnost brezplačnega enkratnega opravljanja preizkusov znanja. Zakaj so se pri ministrstvu za notranje zadeve odločili za te spremembe in kako bodo vplivale na učenje slovenščine pri tujcih, bomo ob koncu javne razprave, ta se konča jutri, preverili z gostoma: magistrico Katarino Štrukelj, direktorico Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov, ter Francijem Zlatarjem iz Slovenske filantropije, ki izvaja brezplačne tečaje slovenščine za tujce.

V Sloveniji kronično primanjkuje logopedov. Pri nas imamo 7,5 logopeda na 100.000 prebivalcev, v drugih evropskih državah se to število giblje od 23,1 do 39,4 logopeda na 100.000 prebivalcev. Povečuje se tudi število otrok in mladostnikov z govorno-jezikovnimi motnjami. Pred desetimi leti jih je bilo v osnovnih šolah 872, v zadnjem šolskem letu pa 2790. Govorno-jezikovne težave se pojavljajo tudi pri drugih skupinah otrok s posebnimi potrebami. Pred pripravami na nov magistrski študijski program druge stopnje Logopedija in surdopedagogika na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru bomo pregledali stanje na tem področju in v kolikšni meri lahko nov študijski program razreši pereče razmere.

Hrvaščina je nekakšna posoda, iz katere smo dobili tudi besede iz drugih jezikov. Med najbolj znanimi je ful, ki sicer izvira iz angleščine, vendar smo ga dobili po ovinku. Tako Hrvati kot Slovenci ga uporabljamo v enakem pomenu, v srbščini pa pomeni nekaj drugega. Pri besedi ful je tako vprašanje, ali gre za anglicizem ali za hrvatizem. O prepletanju slovenskega in hrvaškega jezika in o komičnih situacijah, ki nastanejo zaradi lažnih jezikovnih prijateljev, smo se pogovarjali z dr. Klemnom Lahom, ki uči slovenščino študente na filozofskih fakultetah na Reki in v Zadru. Oddaja je bila posneta avgusta 2024.

Prispevek izr. prof. dr. Elizabete Jenko dunajski slovenistiki je neprecenljiv, kajti tudi z njeno pomočjo, njenimi prizadevanji za krepitev pomena slovenistike na Inštitutu za slavistiko, je ta izjemno močna. To kažejo status slovenistike na Dunaju ter številni študentje v obdobju, ko humanistika in tuji jeziki ter književnosti nimajo prav velike veljave. Študentje, ki jih poučuje dr. Elizabeta Jenko, so neizmerno motivirani, to dokazujejo s svojim znanjem, odprtostjo, širino in razgledanostjo, je zapisano v utemeljitvi za Toporišičevo priznanje za leto 2026, ki ga podeljuje oddelek za slovenistiko s Centrom za slovenščino kot drugi in tuji jezik filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Francozinji Emmanuelle Richard in Leslie Simon sta s slovenščino spletli čustveno zvezo. Prva zaradi lepot slovenske narave in navduševanja nad kolesarskimi dosežki Tadeja Pogačarja, druga pa je oboževalka glasbene skupine Joker Out. Sandro Clemente je zaposlen kot vzdrževalec na Univerzi v Trstu, na kateri študira slovenščino. Rad tudi poje slovenske pesmi v slovenskih društvih. Poljakinja Anna Stefan se je za slovenščino odločila zaradi lepot naše dežele in njene prestolnice. Danes uči slovenščino v Lodžu in zanjo uspešno navdihuje tudi druge. Na tamkajšnji slovenistiki je vpisanih kar 30 študentk in študentov. Prav posebno zgodbo s slovenščino pa ima tudi Madžarka Kata Sulokné Karácsony. Živi v Monoštru, za slovenščino so jo navdihnili udeleženci likovne akademije. Naše sogovornike smo posneli na letošnjem seminarju za slovenski jezik, književnost in kulturo. Medtem ko številni preživljajo oddih ob morju, so oni namenili dva tedna spoznavanju slovenščine in slovenske kulture.

Nastal je prvi odprtokodni veliki generativni jezikovni model za slovenščino GaMS. Z njim so slovenska podjetja postala manj odvisna od tujih ponudnikov, zato se je povečala suverenost slovenščine na področju umetne inteligence. Kako bo v prihodnje, trenutno ni jasno, saj še ni zagotovljenih sredstev za nadaljnji razvoj. Ustvarjanje GaMS-a je razkrilo tudi veliko strahu in nerazumevanja pri ustvarjanju tovrstnih tehnologij. Dr. Simon Krek, vodja projekta PoVeJMo, v okviru katerega je nastal GaMS, je poudaril, da umetna inteligenca ne bo preprosto izginila, ampak bo postajala še močnejša. Od nas samih pa bo odvisno, kako suvereni bomo na tem področju v prihodnje. Projekt so izvedli v Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani.

Prehajanja besed med slovenskim in madžarskim jezikovnim okoljem je bilo v zadnjem tisočletju več, kot bi si misliliVsi vemo, da so meje jezikov luknjičaste in prepišne, da se besede pač neprenehoma selijo iz enega jezikovnega okolja v drugo. Samo poglejmo slovenščino in njej sosednje jezike – žaga in cilj sta, na primer, med nas prišla iz nemščine, bankrot in mornar iz italijanščine, otvoritev in čevapčič pa iz hrvaščine. Kako pa je z našo četrto jezikovno sosedo? So poleg germanizmov, italijanizmov in hrvatizmov v slovenščini tudi madžarizmi? In če so, za katere besede pravzaprav gre? Odgovor smo v tokratnih Jezikovnih pogovorih iskali v pogovoru z dr. Elődom Dudásem, slovenistom in kroatistom, predavateljem na Oddelku za slavistiko na Filozofski fakulteti Univerze Lóránta Eötvösa v Budimpešti. Pred naš mikrofon smo ga povabili, ko je sredi junija obiskal Ljubljano in v kontekstu Historičnega seminarja na Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU predaval o zgodovini madžarsko-slovenskih jezikovnih stikov ter o besedah madžarskega izvora, ki so skozi stoletja obogatile tako knjižno slovenščino kakor dialekte panonske narečne skupine.

Dr. Živa Čebulj je lektorica, prevajalka iz francoščine in pesnica, ki kot gledališka lektorica več let deluje v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. V oddaji je razmišljala o moči jezika ter delu lektorice v gledališču, kjer ob sodobnih uprizoritvenih principih skrb za besedo presega pravorečje in se vedno znova razpira v premislek o pomenu, teži in številnih odtenkih jezika.