Advertise on podcast: Doživetja narave

Pod Triglavom se izteka zgodba, ki je trajala tisočletja. Tam, kjer se je nekoč razprostiral mogočen ledenik, danes ostajajo le še zadnje zaplate ledu. Enega od teh ledenih ostankov je naš poslušalec poimenoval kar Srebrno srce. Slišali smo njegovo ganljivo zgodbo, vmes pa smo z raziskovalcem dr. Juretom Tičarjem z Geografskega inštituta Antona Melika odkrivali tudi skrivnosti ledenih jam, v katerih se skrivajo dragoceni zapisi podnebne preteklosti. O čem pripoveduje izginjajoči led in kaj z njegovim taljenjem za vedno izgubljamo?

Drugi del pogovora z ultrakolesarjema Tino Žarki in Adamom Jordanom. Govorili smo o vožnji ponoči in pomanjkanju spanja, pa tudi o hrani in neverjetni količini kalorij, ki jih telo potrebuje pri takšnih naporih. Dotaknili smo se priprav in doživljanja pokrajine ob poti. Ali pri tisočih kilometrih in nenehnem lovljenju časa naravo sploh še opaziš ali postane samo kulisa, ki drsi mimo? Pogovor si lahko ogledate na našem YouTube kanalu.

Kaj se zgodi, ko se s kolesom samostojno podaš v boj s tisoči kilometrov, pomanjkanjem spanca in nepredvidljivo divjino? Gostili smo prvo Slovenko, ki je prevozila najdaljšo samooskrbno dirko na svetu North cape - Tarifa (7631 km), Tino Žarki in skoraj tri desetletja mlajšega kolesarskega kolega Adama Jordana, ki je na gravel kolesu Slovensko turnokolesarsko pot s 1841 km in več kot 52.000 metri vzpona premagal v rekordnih 6 dneh! Oddajo si lahko ogledate tudi na našem youtube kanalu.

V Zanimivostih nočnega neba smo se pridružili globalni pobudi 100 ur astronomije, ki poteka pod okriljem Mednarodne astronomske zveze. Osrednja tema je bila naše Osončje - vprašali smo se, kje so njegove meje, zakaj imamo osem planetov, kakšna bo usoda Sonca in s kakšno hitrostjo celotno osončje potuje okoli središča Rimske ceste. Naš gost je bil dr. Gregor Traven s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani. Pogovor si lahko ogledate tudi na našem YouTube kanalu!

V Frančiškovem letu mineva 800 let od smrti velikega svetnika. Tokrat smo se zato proti asiškim ulicam podali peš. Svoje 10 dnevno romanje čez toskanske in umbrijske griče 3. oktobra začenjajo bovški romarji iz Bratovščine odraslih skavtov. Predstavila sta ga Žarko Mlekuž in Erna Wojčicki Germovšek, ki sta dodala tudi posebno vabilo: v svojo družbo namreč sprejmejo še enega romarja - prijavi se lahko na naslov: [email protected].

Začeli smo pod Triglavom. Naša najvišja gora, ki predstavlja tudi državni simbol, naj bi z glasovanjem v Državnem zboru prihodnji teden dobila svoj praznik. Nato smo se posvetili mladim planincem, saj Mladinska komisija obeležuje 70 let organiziranega delovanja. Z načelnico Ano Skledar smo pogledali v njeno bogato zgodovino in prihodnje izzive ter povabili na Gojzar fest, ki bo konec tedna združil ljubitelje gora.

Podoživeli smo petnajsto romanje Od Marije k Mariji, ki je bilo tudi letos v znamenju kolesarjenja, romanja in številnih srečanj. Nekaj utrinkov se je ujelo v naš mikrofon, druge pa bodo delili radijski kolesarji. Potovali smo iz alpskega sveta pod Julijci, ob smaragdni Soči, med vinogradi in primorskimi vasmi vse do Device Marije Obršljanske pri Komnu. Ne le po kilometrih, ampak predvsem od prijatelja do prijatelja.

Podoživeli smo enega najveličastnejših nebesnih pojavov, popolni Sončev mrk, ki so ga v Španiji opazovali številni Slovenci. Na planoti več kot tisoč metrov nad morjem se je v opuščeni vasici zbrala 31 članska slovenska odprava. Med njimi so bili tudi mladi opazovalci Iva Grabrijan, Matej Pavec, Ela Košorok in Gal Kham, ki so z nami delili svoje vtise ob srečanju Sonca, Lune in Zemlje.

Naš gost je bil predsednik Planinske zveze Slovenije Martin Šolar. Govorili smo o varnosti, množičnem obisku gora, vse številnejših tujih pohodnikih, prihodnosti planinskih koč in nalogah, ki čakajo Planinsko zvezo Slovenije. Odprli smo tudi nekoliko širše vprašanje: kaj danes sploh pomeni biti planinec? Ob koncu smo se sprehodili še nad Vipavsko dolino - s harmonikami in povabilom za zadnji avgustovski konec tedna. Več je povedal Simon Bučar (glasbena šola Simon Bučar).

Spomnili smo se arhitekta, alpinista, fotografa in Plečnikovega učenca Vlasta Kopača. V letu 2026 (27. aprila) je minilo 20 let od njegove smrti in ob tej priložnosti so muzeji, raziskovalne ustanove in posamezniki pripravili celoletni program razstav, predavanj in vodstev. Naša gostja kustosinja Janja Železnikar je predstavila življenje vsestranskega ustvarjalca, ki je z naravovarstvenimi in spomeniškimi načrti najbolj zaznamoval območje Velike planine.

Pred praznikom Marijinega vnebovzetja je bil naš gost cistercijan in nekdanji stiški opat pater Janez Novak. Med vrhove in spomine več desetletij trajajočega obdobja nas je popeljal, ko je v naše in tuje gore vodil skupine mladih in ministrantov. To so bili časi, ko so na Triglavskem ledeniku še prirejali slalome in se pripravljali na vzpon na Mont Blanc. Tudi o iskanju tišine, pristnih odnosih, vztrajnosti in Mariji je tekla beseda.

Gostili smo priznanega raziskovalca dr. Ivana Šprajca, ki nas je popeljal v skrivnostni svet arheoastronomije. Pogovorjali smo se o astronomski orientaciji v arhitekturi Mezoamerike. Ime označuje kulturno definirano območje, ki ustreza srednjemu in južnemu delu današnje Mehike in severnemu delu centralne Amerike. Na tem ozemlju so se namreč v zadnjih tisočletjih pred prihodom Špancev razvile razslojene, državno organizirane družbe z vrsto skupnih značilnosti, med katere sodijo tudi načela usmerjanja pomembnih stavb. Prevladujejo solarne orientacije, ki so omogočale ustrezno razporejanje ritualno pomembnih datumov v poljedelskem ciklu.

Posvetili smo se varnosti v gorskem svetu in spoznavanju narave skozi njene letne čase. V prvem delu je podpredsednica Gorske reševalne zveze Slovenije Teja Čas Slak predstavila trende letošnje sezone. Pravi, da bo avgust še bolj pester, saj gre za mesec, ko se Slovenci tradicionalno bolj množično odpravljamo v gore. V drugem delu pa nas je agrometeorolog Marko Puškarić popeljal skozi desetih naravnih letnih časov in predstavil Fenološko uro.

Si predstavljate, da bi se malo pred sončnim vzhodom znašli na vrhu zasneženega štiritisočaka, ob sončnem zahodu pa že zaplavali v morju? Ta neobičajen podvig je izpeljala šesterica prijateljev, ki so se v prvi polovici maja najprej povzpeli na 4164 m visok Breithorn, odsmučali v dolino in takoj nadaljevali 250 km dolgo vožnjo s kolesi do Genove. Spomine na to dogodivščino sta obudila Samo Kham in Jure Noč.

Podali smo se v svet navpičnic pa tudi humorja, samorefleksije in tiste posebne svobode, ki jo človek najde le tam, kjer si oprimke izbira sam. Naša gostja je bila Mateja Pate, alpinistka in mati, ki je v svojem življenju združila vrhunski alpinizem, raziskovalno delo v mikrobiološkem laboratoriju in v zadnjem času tudi iskrivo literarno ustvarjanje. Odprli smo njen prvenec Šefica - prigode alpinistke sanjačice.