Advertise on podcast: Ultrazvok

Gibanje je univerzalno zdravilo.Premalo se gibamo in preveč sedimo. Toda koliko gibanja naše telo zares potrebuje? In kako pomembno je pri preprečevanju bolezni srca in ožilja? V Ultrazvoku o tem, kako nam fizioterapija pomaga še preden zbolimo in kako pomembna je ob bolezni ali poškodbi, ki omejita naše gibanje. Z nami sta fizioterapevta iz Združenja fizioterapevtov Slovenije Janez Špoljar (URI Soča) in doc. dr. Tine Kovačič (CUDV Dobrna in Alma Mater Europaea). Foto: levo Tine Kovačič, desno Janez Špoljar v vhodni avli paviljona Vrtnica Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča v Ljubljani/ Prvi

Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.Želodčna kislina je zelo kisla – njen pH je namreč med 1 in 2. Sluznica v želodcu je na to prilagojena, sluznica požiralnika pa ne. Med požiralnikom in želodcem leži mišica zapiralka, ki, kadar je sproščena, omogoči prehod hrane iz požiralnika v želodec; ko pa je skrčena, prepreči odtekanje želodčne kisline iz želodca v požiralnik. Če ta mehanizem popusti, pride do refluksa. Kdor trpi za refluksom najverjetneje pozna kratico GERB; okrajšavo za gastroezofagealno refluksno bolezen, za katero po ocenah strokovnjakov trpi že 20 odstotkov Američanov. Več v Ultrazvoku z zdravnico gastroenterologinjo Marijo Žnidaršič iz Splošne bolnišnice v Celju. Oddaja Ultrazvok o gastroskopiji TUKAJ Foto: Slika je simbolična/ Pixabay

»Naš bližnji je že dve leti v postelji, zdaj pa se mu je na trtici pojavila rana.« To svojci večkrat povedo Aniti Jelar, enterostomalni terapevtki iz ljubljanskega Kliničnega centra. Rana je lahko poškodba zaradi pritiska.Preležanina se lahko začne zelo hitro in skoraj neopazno – z rdečino na koži izpostavljenega dela telesa. Če pritisk traja predolgo, lahko nastane boleča in težko zaceljiva rana. Kako jo preprečiti in na kaj morajo biti pozorni zdravstveni delavci, svojci in vsi, ki skrbijo za nepokretnega človeka? Pomembni so primerno ležišče, redno spreminjanje položaja bolnika ali starejše osebe, skrb za kožo in tudi ustrezna prehrana. O preprečevanju in zdravljenju poškodb zaradi pritiska s strokovnjakoma iz Kliničnega centra v Ljubljani: z enterostomalno terapevtko Anito Jelar in kirurgom travmatologom prof. dr. Igorjem Frangežem. Video: Vloga prehrane pri preventivi poškodbe zaradi pritiska in pri celjenju ran TUKAJ Video: Vloga spremembe položajev pacienta pri preprečevanju poškodb zaradi pritiska TUKAJ Foto: Zajem zaslona UKC Ljubljana

Zmaga je naša! Ekipa Medicinske fakultete V Ljubljani zmagala na olimpijadi iz anatomije človeškega telesa.Kaj vse moraš znati in vedeti, da postaneš najboljši na svetu v poznavanju anatomije človeškega telesa? To dobro vedo Kaja Berk Skok, Žiga Pogačar in Vid Vincenc Boc, z ljubljanske Medicinske fakultete. Letošnjega avgusta so se v Estoniji udeležili olimpijade iz anatomije. Pomerili so se z najboljšimi ekipami iz 14 držav, pri tem pa pokazali precej več kot le dobro poznavanje človeškega telesa in pomnjenje latinskih imen mišic, živcev in žil. O teoriji, o šestih urah praktičnih nalog, o anatomskih preparatih, mikroskopiranju, laparoskopiji in o nenavadnih nalogah bodo povedali v Ultrazvoku. Pa tudi o tem, kako se anatomijo sploh naučiš tako dobro, da lahko svoje znanje pokažeš pred strogo komisijo in pod tekmovalnim pritiskom. Foto: Zmagovalci anatomske olimpijade v Estoniji: Žiga Pogačar, Kaja Berk Skok, mentor Luka Pušnik in Vid Vincenc Boc/ Luka Pušnik, UL MF

Ali se bolezni iz učbenikov vračajo?Davica v Italiji, ošpice v ZDA, malarija v Nemčiji in virus Zahodnega Nila na Hrvaškem. V nekaterih primerih so bolezni terjale tudi življenja. Zakaj se pojavljajo tam, kjer jih ne pričakujemo, in kaj imajo pri tem cepljenje, potovanja in nenazadnje vse bolj ugodni pogoji za širjenje komarjev? O štirih boleznih, ki so letos znova opozorile nase, z infektologinjo doc. dr. Matejo Logar (Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana). Foto: Mateja Logar/ Prvi

Dr. Mateja Kokalj Kokot iz ZD Grosuplje je pregledala več kot 1400 kartotek moških iz cele Slovenije.Rak prostate je v Sloveniji najpogostejši rak pri moških. Kako hitro moški s sumom na to bolezen in s težavami z žlezo prostato pridejo od družinskega zdravnika do napotnice za specialista urologa? Dobra novica: zelo hitro – mnogi še isti dan, ko pridejo na pregled, največ pa četrti dan od pregleda. Ta podatek je v doktorski raziskavi preverila asist. dr. Mateja Kokalj Kokot, specialistka družinske medicine iz Zdravstvenega doma Grosuplje. Pregledala je več kot 1400 kartotek moških, pri katerih so odkrili raka prostate. Kaj je pokazala raziskava? Kako poteka zgodnja obravnava moških s sumom na raka prostate v slovenskih ambulantah družinske medicine? Zakaj se sogovornica zavzema za uvedbo organiziranega presejalnega programa za raka prostate? Doktorska naloga TUKAJ Projekt preventivnega presejanja za raka prostate - projekt PRO - PETER TUKAJ Foto: Dr. Mateja Kokalj Kokot v svoji ambulanti v ZD Grosuplje/ Prvi

Zakaj je po zaužitju nekaterih zdravil bolj priporočljivo sedenje kot ležanje? Vsi vemo: zdravilo praviloma vzamemo z vodo. A koliko vode je dovolj? In ali veste, da je po zaužitju nekaterih tablet ali kapsul bolj priporočljivo sedenje kot ležanje? Zakaj je pomembno, da zdravilo vzamemo z vodo in ne s kavo, s čajem, z mlekom ali s sokom in tudi ne z gazirano pijačo? Zakaj moramo biti pozorni na zdravila – kot so na primer diuretiki – ki vplivajo na ravnovesje tekočin v telesu? Kaj pa v resnici pomeni navodilo, da moramo zdravilo zaužiti na tešče? V Ultrazvoku o podrobnostih jemanja zdravil, ki jih pogosto spregledamo, svetuje mag. Darja Potočnik Benčič, magistra farmacije, ki predseduje Lekarniški zbornici Slovenije. Foto: Slika je simbolična/ Pixabay

Bolezen še nima imena. Po pogostosti je sicer na prvem mestu borelioza, na drugem klopni meningoencefalitis, tretja bolezen je humana granulocitna anaplazmoza. Po ugrizu klopa lahko človeka prizadene visoka vročina, močan glavobol, mrzlica in huda utrujenost; testi za najpogostejši klopni bolezni – boreliozo in klopni meningoencefalitis (tretja humana granulocitna anaplazmoza je zelo redka) – pa so negativni. Slovenski raziskovalki, infektologinja dr. Petra Bogovič (Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana) in mikrobiologinja doc. dr. Miša Korva (Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske Medicinske fakultete), sta s sodelavci odkrili, da je vzrok te vročinske bolezni lahko tudi bakterija Spiroplasma ixodetis. Na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo so kot prvi na svetu razvili tudi PCR-test, s katerim lahko bakterijo dokažejo v krvi. Kaj vemo o tej doslej slabo poznani okužbi in kako pomembno je, da zdravniku povemo, da nas je ugriznil klop? Članek TUKAJ Oddaja: Klop, ki sproži alergijo na rdeče meso TUKAJ Foto: Fotografija je simbolična, prikazuje pa najbolj razširjenega klopa v Sloveniji - gozdnega klopa/ Pixabay

Zobozdravnica Lenka Likar Ostrc pravi, da imajo nekateri otroci prizadetih vseh 20 mlečnih zob.Kar polovica ljubljanskih predšolskih otrok ima zobno gnilobo. To kaže raziskava zobozdravnice dr. Lenke Likar Ostrc, ki je pregledala zobe več kot 1500 otrok, starih od tri do šest let. Podatki so zaskrbljujoči tudi zato, ker je Slovenija po razširjenosti kariesa pri najmlajših slabša od številnih evropskih držav. Zakaj so mlečni zobje veliko pomembnejši, kot si marsikdo misli? Kje delamo največ napak pri skrbi za otroške zobe? In kako lahko starši preprečijo, da bi se prvi zobje »pokvarili« že v predšolskem obdobju? Gostja Ultrazvoka je specialistka otroškega in preventivnega zobozdravstva asist. dr. Lenka Likar Ostrc z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Študija TUKAJ Fotografija je simbolična/ Pixabay

Vadba v sobi z najlepšim razgledom na slovenski Obali.Fizioterapevtka Nataša Vatovec in nevrolog doc. dr. Bojan Rojc sta del zdravstvenega tima, ki na nevrološkem oddelku Splošne bolnišnice v Izoli skrbi za rehabilitacijo bolnic in bolnikov po preboleli možganski kapi. Sogovornika sta v tokratnem Ultrazvoku predstavila tako imenovano aktivno sobo, ki omogoča, da v Izoli v procese okrevanja lahko vključujejo nove tehnologije; na primer očala za navidezno resničnost, prilagojene računalniške igrice. Rehabilitacijo in vadbo pa spremlja umetna inteligenca. Prva evalvacija je pokazala številne prednosti in dobre rezultate. O tem, katere, pa v oddaji Ultrazvok. (Gre za ponovitev in posodobitev oddaje iz 2. 7. 2025.) Foto: Bojan Rojc in Nataša vatovec v aktivni sobi./ Prvi

Pogovor z onkologinjo dr. Urško Janžič s Klinike Golnik »Sem večna optimistka. Tolikšen napredek, kot smo ga videli na področju zdravljenja pljučnega raka, je dobra popotnica za naprej. Dosegli smo izvrstne rezultate!« pravi onkologinja doc. dr. Urška Janžič s Klinike Golnik. Sogovornica tokratnega Ultrazvoka je skupaj s sodelavkami in sodelavci pripravila Poročilo bolnišničnega registra tumorjev prsnega koša Klinike Golnik za leta 2010 – 2025. Na Kliniki Golnik namreč že od leta 2010 deluje prvi in za zdaj edini bolnišnični register bolnikov s pljučnim rakom v Sloveniji. Podatki kažejo, da na Golniku odkrijejo in obravnavajo približno 40 odstotkov vseh slovenskih bolnic in bolnikov s to boleznijo, da je povprečna starost ob postavitvi diagnoze 67 let in da je kar 88 odstotkov obolelih nekdanjih ali aktivnih kadilcev. Poročilo pa prinaša tudi spodbudno sporočilo. Razvoj sodobnega zdravljenja – od kemoterapije do tarčnih zdravil in imunoterapije – je v zadnjih letih pomembno izboljšal kakovost življenja bolnikov in bolnic ter podaljšal njihovo preživetje. Eden najbolj zgovornih podatkov je, da se je verjetnost preživetja obolelih z metastatskim nedrobnoceličnim rakom pljuč brez molekularnih označevalcev od leta 2010 do leta 2025 povečala skoraj štirikrat. Poročilo TUKAJ Foto:  doc. dr.Urška Janžič, dr. med., specialistka internistične onkologije z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik/ Klinika Golnik

Pogovor s psihiatrinjo Tino Šubic Metlikovič iz Psihiatrične bolnišnice Begunje na Gorenjskem. Generalizirana anksiozna motnja sodi med najpogostejše duševne motnje, vendar pogosto ostane dolgo neprepoznana, saj njeni simptomi nastajajo postopoma in jih ljudje velikokrat pripisujejo stresu ali napornemu življenjskemu obdobju. V oddaji Ultrazvok pojasnjujemo, kako prepoznati značilne znake generalizirane anksiozne motnje, kakšni so vzroki za njen nastanek in katere možnosti zdravljenja so danes na voljo. S psihiatrinjo Tino Šubic Metlikovič iz Psihiatrične bolnišnice Begunje na Gorenjskem predstavljamo tudi zgodbo 30-letne pacientke, ki je poiskala strokovno pomoč in po večletnem zdravljenju postopoma znova našla ravnovesje. Ob tem opozarjamo tudi na pomen zgodnjega prepoznavanja težav ter zmanjševanja stigme, ki še vedno spremlja duševne motnje. Daljši pogovor s psihiatrinjo TUKAJ Pomoč v primeru duševne stiske TUKAJ Psihiatrična bolnišnica Begunje TUKAJ Foto: Tina Šubic Metlikovič/ Osebni arhiv Tine Šubic Metlikovič

Ko je pomemben vsak milimeter. »Zelo sem srečen, da nam je uspelo!« pove dermatovenerolog prof. dr. Aleksandar L. Krunić ob predstavitvi nove metode zdravljenja najpogostejših rakov kože na Dermatovenerološki kliniki UKC Ljubljana. Poseg, ki ima številne prednosti, so doslej izvajali le v petih evropskih državah, Slovenija je zdaj šesta. Gre za izjemno natančno operacijo, ki omogoča odstranitev kožnega tumorja – predvsem bazalnoceličnega in ploščatoceličnega karcinoma – ob čim večjem ohranjanju zdravega tkiva. »Uspešnost te metode je kar 99,6-odstotna,« poudari prof. Krunić. »To pomeni, da ima bolnik s primarnim bazalnoceličnim karcinomom tako rekoč stoodstotno verjetnost ozdravitve.« Več v Ultrazvoku. Sodelujejo: prof. dr. Aleksandar L. Krunić, asist. Violeta Hosta in prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Foto: Pregled vzorcev kože v histopatolškem laboratoriju. Desno v ospredju je Violeta Hosta, desno v ozadju je Aleksandar L. Krunić/ UKC Ljubljana

Slina klopov vsebuje različne alergene, ki ob klopovem ugrizu pridejo v stik z imunskimi celicami. Ugriz klopa lahko povzroči alergijo na rdeče meso. Gre za tako imenovani sindrom alfa-gal, ki so ga prvič opisali v Združenih državah Amerike leta 2009, danes pa ga poznamo tudi v Evropi in Sloveniji. Kako sindrom nastane? Zakaj je vedno več obolelih? Na kakšen način ga prepoznamo in diagnosticiramo? Kakšno je zdravljenje? Gost Ultrazvoka je specialist internist, alergolog in pulmolog prof. dr. Mitja Košnik s Klinike Golnik, ki pravi: »V Sloveniji poznamo nekaj sto bolnikov s to alergijo.« Klopi nas torej lahko presenetijo na več načinov. Poleg okužb – od januarja (1.1.) do konca junija (30.6.) smo v letu 2026 po podatkih NIJZ v Sloveniji zabeležili že 2.911 primerov Lymske borelioze in 22 primerov klopnega meningoencefalitisa – lahko klopi pri nekaterih ljudeh sprožijo tudi alergijo na rdeče meso. Foto: Amblyomma americanum, ki ga poimenujejo tudi klop osamljene zvezde/ CDC public domain

Raziskovalci želijo ugotoviti, katere značilnosti našega dednega zapisa so skupne večini prebivalcev Slovenije, katere pa nas delajo genetsko edinstvene; v čem smo si torej enaki, v čem pa se med seboj razlikujemo. Čeprav je genetski zapis dveh ljudi v 99,9 odstotka enak, lahko prav 0,1 odstotka razlik pomembno vpliva na razlike v njunem zdravju. Ta majhen delež lahko namreč vpliva na tveganje za razvoj bolezni, na njihov potek in odziv na zdravljenje. »Razlike so bistvene,« opozarja znanstvenica prof. dr. Damjana Rozman s Centra za funkcijsko genomiko in biočipe Medicinske fakultete v Ljubljani. Katere genetske posebnosti so značilne za prebivalke in prebivalce Slovenije? Zakaj je poznavanje genoma pomembno za zgodnejše odkrivanje bolezni, natančnejšo diagnostiko in razvoj personalizirane medicine? V Ultrazvoku pojasnjujejo prof. dr. Damjana Rozman, asist. dr. Lucija Raspor Dall'Ollio in doc. dr. Cene Skubic. Predstavljamo projekt Slovenski genom. Foto: Od leve proti desni: Damjana Rozman, Cene Skubic, Lucija Raspor Dall'Ollio/ Prvi