Advertise on podcast: Minute za kmetijstvo in podeželje

V kulturnem domu Ivana Cankarja v Šentjoštu nad Horjulom bo drevi okrogla miza o prihodnosti slovenskega kmetijstva in samooskrbe z naslovom: Kdo bo nahranil Slovenijo? 

Na letošni javni razpis za podporo naložbam na gorskih in hribovskih kmetijah je bilo oddanih 226 vlog, skupna zaprošena vrednost javnih sredstev pa je znašala približno 19,1 milijona evrov. Razpisana višina nepovratnih sredstev je bila omejena na približno 7 milijonov evrov, kar je omogočilo odobritev 64 vlog. 150 popolnih vlog je torej ostalo brez sredstev Na to dejstvo so se včeraj z odprtim pismom ministrici Mateji Čalušić oglasili v Združenju hribovskih in gorskih kmetov Slovenije. 

V 17. epizodi Podkasta RAST lahko prisluhnete izkušnjam ekološkega kmeta Zvonka Pukšiča, ki je spregovoril o tem, kako je svojo kmetijo iz živinorejske preoblikoval v ekološko in vzpostavil unikaten sistem prodaje pridelkov, kar je kmetiji omogočilo obstanek in razvoj. Pogovor razkriva izzive prevzema kmetije, prehoda v ekološko pridelavo, pomena zavedanja načel marketinga in prodaje pridelkov na kmetiji, ter tudi predaje kmetije naslednji generaciji.Vabljeni k ogledu celotnega podkasta!

Potem ko so konec novembra vodilni v Združenju evropskih kmetijskih organizacij in Konfederacije evropskih kmetijskih zadrug COPA-COGECA sprejeli odločitev o pripravi demonstracij proti nerazumnim korakom Evropske komisije na področju kmetijstva in preskrbe s hrano, se je v samo nekaj urah odzvalo več kot štirideset kmetijskih organizacij iz vse Evrope in napovedalo udeležbo. V Bruslju tako v četrtek 18. decembra pričakujejo več kot 10.000 kmetov, mobilizacija po državah članicah pa nakazuje, da bi tam lahko protestiralo celo še nekajkrat več ljudi. Udeležbo napoveduje tudi KGZS, ZZS in Sindikat kmetov Slovenije.

Najbolj osovražena beseda med Evropskimi kmeti je sporazum Mercosur, ki bo najverjetneje podpisan še pred božičnimi prazniki, po potrditvi nacionalnih parlamentov vseh vpletenih držav pa naj bi stopil v veljavo že v prihodnjem letu. A Darinka Sebenik, urednica mesečnika Glas dežele pravi, da moramo na vse skupaj pogledati v širšem kontekstu... Več pa v posnetku nedeljske kmetijske oddaje.

V sredo je policija na silo zatrla protest kmetov v Londonu, ki protestirajo proti napovedanim davčnim spremembam, za katere trdijo, da bodo uničile angleške družinske kmetije in ogrozile nacionalno samooskrbo s hrano. Protest je organizirala skupina No Farmers, No Food, ki je sprva načrtovala množične demonstracije s traktorji v središču Londona, kar pa je tamkajšnja policija prepovedala in onemogočila. Približno 20 kmetov, ki so se vendarle prebili v središče mesta je aretirala, njihove traktorje pa zaplenila. Protest je del širšega vala nezadovoljstva britanskih kmetov, ki ga je sprožila tamkajšnja laburistična vlada, ki tudi z novim davkom na dediščino za kmetijska zemljišča in kmetije poskuša zapolniti proračunski primanjkljaj v višini več kot 22 milijard funtov.

Evropska agencija za varnost hrane opozarja, da se letošnjo jesen soočamo z velikim porastom okužb divjih ptic z aviarno influenco. V 26 državah EU je bilo od septembra pri divjih pticah odkritih kar 1.443 primerov te bolezni, kar je štirikrat več kot v enakem obdobju lani in največ od leta 2016.

Potem ko sta v petek Združenje evropskih kmetijskih organizacij in Konfederacije evropskih  kmetijskih zadrug COPA-COGECA za 18. december v Bruslju napovedali vseevropski protest kmetov, se je v samo nekaj urah odzvalo več kot štirideset kmetijskih organizacij iz vse Evrope in napovedalo udeležbo. Kmetje iz vse EU so namreč zgroženi nad tem, da bo še pred božičem predsednica Ursule von der Leyen letela v Brazilijo, in podpisala sporazum z Mercosurjem. V Bruslju tako 18. decembra pričakujejo več kot 10.000 kmetov. Med njimi tudi slovenskih napoveduje predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek in nagovarja potrošnike ... 

V letošnjem letu, ko je suša zelo prizadela slovensko pridelavo krompirja in je naš trg pod izjemnim dampinškim pritiskom krompirja iz največjih EU pridelovalk, bi namreč bilo groteskno, če bi se izkazalo, da v Tednu slovenske hrane naši otroci v šolah in vrtcih jedo recimo nemški krompir in ne slovenskega. 

V oktobru so nekateri kmetje, ki imajo na zakupljenih zemljiščih Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS objekte brez ustrezno urejenega statusa prejeli zahtevo za plačilo uporabnine za pretekla tri leta. Pravna služba KGZS jim svetuje, da na to zahtevo vložijo ugovor, katerega namen je pridobiti dodaten čas, da se preveri dejansko stanje in v tem času uredi razmerje s Skladom tako, da se objekte vključi v zakupno pogodbo. Le tako bodo dodatne zakupnine odražale realno stanje iz narave, zakupniki pa bodo imeli možnost, da se s problematiko ustrezno seznanijo in poskrbijo za ureditev razmerij z upravljalcem zemljišč.

“Očitno so rejci prišli do take stiske, da so se odločili, da bodo na tak način povedali... Te ljudi dolga leta poznam in sem tudi slišal njihov nagovor takrat. Tako umirjenih besed, konstruktivnih, ko so stopili do državne sekretarke, mislim, da bi lahko izrekla spoštovanje,” pravi predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič. Celoten pogovor boste slišali v oddaji Zadružno iz Slovenije.

Rejci poskušajo vse mogoče, da bi živalim z bleznijo modrikastega jezika pomagali. Po preventivni aplikaciji repelentov, jim po pojavu modrikastega jezika ostane le lajšanje simptomov bolezni, ki živalim, kot poročajo, poleg problemov z zauživanjem hrane in visoko telesno temperaturo, povzroča tudi težave z dihanjem. Zato objavljamo nekaj napotkov, ki jih je pripravil veterinar in ovčjerejec Rok Jeras dr. vet. med.

Zadnji dan sejma Agra se bo odvilo tudi 15. srečanje starodobnih traktorjev Steyr in ko smo že pri starodobnikih, spomnimo na novost letošnjega sejma, Muzej starih kmečkih orodij in opravil.

Pred leti smo v Sloveniji vlagali velike napore, da smo vzdrževali status države proste bolezni modrikastega jezika, v letošnjem letu pa se bolezen hitro širi in resno ogroža našo živinorejo. Bolezen ima zelo veliko različic pojasnjuje Tomo Wankmüller dr. vet. med. in predsednik Veterinarske zbornice Slovenije.

Bistvo metode dolgoročnega načrtovanja razvoja kmetij, ki jo na delavnicah predstavijo in naučijo, ni priti do neke popolne objektivne podobe kmeta kot podjetnika, njegovega posla in okolja, temveč ustvariti toliko energije in samozavesti, da lahko kmet naredi trdne in utemeljene korake naprej na podlagi čim bolj realne slike svojih možnosti in zmožnosti, utemeljuje pomen tovrstnih aktivnosti Mateja Gorše Janežič, vodja službe za ekonomiko kmetijstva in davke na KGZS.