Advertise on podcast: Minute za kmetijstvo in podeželje

Nemški Inštitut Friedrich-Loeffler, ena vodilnih evropskih ustanov za raziskovanje bolezni živali, je skupaj z Švicarskim Inštitutom za virusologijo in imunologijo potrdil odkritje novega, doslej v Evropi neznanega virusa, ki je kriv za pojav t.i. »skrivnostne bolezni krav« ki se že mesec dni bliskovito širi v Švici, prve primere obolelih čred pa so odkrili tudi v južni Nemčiji in Franciji. Strokovnjaki opozarjajo na hitro širjenje in hude posledice za breje živali. Več preberi tukaj!

Z nami je bil mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat. Pravi, da se srednje pozne in pozne sorte krompirja, ki niso bile popolnoma uničene, lahko obrastejo, podobno velja za sojo. Bo pa zaradi posledic neurja pridelek precej nižji.

Strokovnjaki so si edini, da je treba z odločitvijo počakati nekaj dni in stanje na njivah spremljati. Če v tem času vidimo, da je večina rastnih vršičkov živa in poganja, je vredno koruzi dati priložnost, če pa vršički porjavijo in začnejo propadati, pa ni pomoči, in je potrebno opraviti novo setev. Izkušnje kažejo, da je višja in bolj razvita koruza bolj občutljiva, pravi mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat.

Še do četrtka je pri Agrozavarovalnici mogoča sklenitev zavarovanj proti suši na področju pridelave poljščin je v naši včerajšnji nedeljski kmetijski oddaji povedal Bojan Bratkovič, direktor slovenske podružnice Agrozavarovalnice. Zavarovalne premije bi bile ugodnejše, če bi jih država sofinacirala. Več lahko slišite v posnetku nedeljske kmetijske oddaje.

Agrozavarovalnica slovenskim kmetom še do 15. maja omogoča sklenitev zavarovanj proti suši na področju pridelave poljščin. Gre za inovativni pristop in dobro voljo zavarovalnice, saj država zavarovanja pred sušo (še) ne sofinancira, pojasnjuje direktor Bojan Bratkovič. Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v naši kmetijski oddaji!

V kulturnem domu Ivana Cankarja v Šentjoštu nad Horjulom bo drevi okrogla miza o prihodnosti slovenskega kmetijstva in samooskrbe z naslovom: Kdo bo nahranil Slovenijo?

Na letošni javni razpis za podporo naložbam na gorskih in hribovskih kmetijah je bilo oddanih 226 vlog, skupna zaprošena vrednost javnih sredstev pa je znašala približno 19,1 milijona evrov. Razpisana višina nepovratnih sredstev je bila omejena na približno 7 milijonov evrov, kar je omogočilo odobritev 64 vlog. 150 popolnih vlog je torej ostalo brez sredstev Na to dejstvo so se včeraj z odprtim pismom ministrici Mateji Čalušić oglasili v Združenju hribovskih in gorskih kmetov Slovenije.

V 17. epizodi Podkasta RAST lahko prisluhnete izkušnjam ekološkega kmeta Zvonka Pukšiča, ki je spregovoril o tem, kako je svojo kmetijo iz živinorejske preoblikoval v ekološko in vzpostavil unikaten sistem prodaje pridelkov, kar je kmetiji omogočilo obstanek in razvoj. Pogovor razkriva izzive prevzema kmetije, prehoda v ekološko pridelavo, pomena zavedanja načel marketinga in prodaje pridelkov na kmetiji, ter tudi predaje kmetije naslednji generaciji.Vabljeni k ogledu celotnega podkasta!

Potem ko so konec novembra vodilni v Združenju evropskih kmetijskih organizacij in Konfederacije evropskih kmetijskih zadrug COPA-COGECA sprejeli odločitev o pripravi demonstracij proti nerazumnim korakom Evropske komisije na področju kmetijstva in preskrbe s hrano, se je v samo nekaj urah odzvalo več kot štirideset kmetijskih organizacij iz vse Evrope in napovedalo udeležbo. V Bruslju tako v četrtek 18. decembra pričakujejo več kot 10.000 kmetov, mobilizacija po državah članicah pa nakazuje, da bi tam lahko protestiralo celo še nekajkrat več ljudi. Udeležbo napoveduje tudi KGZS, ZZS in Sindikat kmetov Slovenije.

Najbolj osovražena beseda med Evropskimi kmeti je sporazum Mercosur, ki bo najverjetneje podpisan še pred božičnimi prazniki, po potrditvi nacionalnih parlamentov vseh vpletenih držav pa naj bi stopil v veljavo že v prihodnjem letu. A Darinka Sebenik, urednica mesečnika Glas dežele pravi, da moramo na vse skupaj pogledati v širšem kontekstu... Več pa v posnetku nedeljske kmetijske oddaje.

V sredo je policija na silo zatrla protest kmetov v Londonu, ki protestirajo proti napovedanim davčnim spremembam, za katere trdijo, da bodo uničile angleške družinske kmetije in ogrozile nacionalno samooskrbo s hrano. Protest je organizirala skupina No Farmers, No Food, ki je sprva načrtovala množične demonstracije s traktorji v središču Londona, kar pa je tamkajšnja policija prepovedala in onemogočila. Približno 20 kmetov, ki so se vendarle prebili v središče mesta je aretirala, njihove traktorje pa zaplenila. Protest je del širšega vala nezadovoljstva britanskih kmetov, ki ga je sprožila tamkajšnja laburistična vlada, ki tudi z novim davkom na dediščino za kmetijska zemljišča in kmetije poskuša zapolniti proračunski primanjkljaj v višini več kot 22 milijard funtov.

Evropska agencija za varnost hrane opozarja, da se letošnjo jesen soočamo z velikim porastom okužb divjih ptic z aviarno influenco. V 26 državah EU je bilo od septembra pri divjih pticah odkritih kar 1.443 primerov te bolezni, kar je štirikrat več kot v enakem obdobju lani in največ od leta 2016.

Potem ko sta v petek Združenje evropskih kmetijskih organizacij in Konfederacije evropskih  kmetijskih zadrug COPA-COGECA za 18. december v Bruslju napovedali vseevropski protest kmetov, se je v samo nekaj urah odzvalo več kot štirideset kmetijskih organizacij iz vse Evrope in napovedalo udeležbo. Kmetje iz vse EU so namreč zgroženi nad tem, da bo še pred božičem predsednica Ursule von der Leyen letela v Brazilijo, in podpisala sporazum z Mercosurjem. V Bruslju tako 18. decembra pričakujejo več kot 10.000 kmetov. Med njimi tudi slovenskih napoveduje predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek in nagovarja potrošnike ...

V letošnjem letu, ko je suša zelo prizadela slovensko pridelavo krompirja in je naš trg pod izjemnim dampinškim pritiskom krompirja iz največjih EU pridelovalk, bi namreč bilo groteskno, če bi se izkazalo, da v Tednu slovenske hrane naši otroci v šolah in vrtcih jedo recimo nemški krompir in ne slovenskega.

V oktobru so nekateri kmetje, ki imajo na zakupljenih zemljiščih Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS objekte brez ustrezno urejenega statusa prejeli zahtevo za plačilo uporabnine za pretekla tri leta. Pravna služba KGZS jim svetuje, da na to zahtevo vložijo ugovor, katerega namen je pridobiti dodaten čas, da se preveri dejansko stanje in v tem času uredi razmerje s Skladom tako, da se objekte vključi v zakupno pogodbo. Le tako bodo dodatne zakupnine odražale realno stanje iz narave, zakupniki pa bodo imeli možnost, da se s problematiko ustrezno seznanijo in poskrbijo za ureditev razmerij z upravljalcem zemljišč.