Advertise on podcast: Sledi časa

Kakšne spomine hranijo sodelujoči pred in za kamero na te legendarne igre, v katerih je v 90-ih letih sodelovala tudi Slovenija? »Ena, dva tri. Pripravljeni?« Pisk. Se vam – sodeč po opisu – svita, o čem govorimo? Danes bomo v oddaji Sledi časa potovali v 90-a leta prejšnjega stoletja, ko so bile na TV Slovenija izredno priljubljene Igre brez meja, predvsem v letih, ko je sodelovala Slovenija. V oddaji, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, bomo skozi spomine in izkušnje sogovornikov in sogovornic spoznali, kaj vse se je dogajalo ne samo pred kamero, temveč tudi – kar včasih ljudi najbolj zanima – za kamero: kako so potekale priprave, kakšne neprijetnosti so se zgodile, predvsem pa kaj lepega jim je dala sama izkušnja na prizorišču. Vabljeni k poslušanju! Sogovorniki_ce: -takratna urednica Iger brez meja Dajana Makovec -takratna voditeljica Špela Trefalt -tekmovalca iz ekipe iz Podčetrtka Rado Jurjec in Simona Šelekar Foto: zajem zaslona

Pečatenje pomembnih listin je bilo v srednjem veku nekako domena moških, od vladarjev, plemičev, do cerkvenih dostojanstvenikov. Svoje lastne pečate pa so imele tudi plemkinje, redovnice in nekatere meščanke. Pri raziskovanju ženskih srednjeveških pečatov je zanimivo, da so ženske po smrti moža prevzele vodilno vlogo v družini ter same ali ob pomoči sorodnikov in raznih zaščitnikov skrbele za denarne in druge posle, kar so potrjevale tudi s svojimi pečati.

Jesti pomeni veliko več kot le poskrbeti za energetski vnos. Hrana je veliko več kot le vsakdanja potreba – govori o tem, kdo smo, od kod prihajamo in kako živimo. Uživanje hrane je pomembna družbena praksa. Miza, ki je srce kuhinje in doma, odraža družbene hierarhije in razlikovanja. Prehranske navade na Slovenskem so se skozi stoletja spreminjale, prav tako tudi načini obedovanja. Zanima nas, kaj nam o tem povedo miza, omizje, gostilna in delitev hrane ter kako so na našo kuhinjo vplivali trgovina, migracije in življenje v nekdanji habsburški monarhiji. Z etnologinjami in antropologinjami, raziskovalkami na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU, smo se tokrat pogovarjali o povezavah med hrano, jezikom, identiteto, zdravjem in skupnostjo ter o tem, kaj nam zgodovina hrane pove o prihodnosti, v kateri postajajo vse pomembnejši trajnost, kakovost hrane in ohranjanje rastlinske raznovrstnosti. Dr. Daša Ličen se osredotoča predvsem na habsburški imperij, dr. Maja Godina Golija pa se spominja svojih začetkov raziskovanja hrane pred štirimi desetletji, ko je to področje še veljalo za precej obskurno temo. Danes je hrana zelo pogosta medijska tema, poslušalci in gledalci pa želijo postati poznavalci izbrane, visoke kulinarike. Dr. Špela Ledinek Lozej se ukvarja predvsem z alpskimi predeli, predstojnica inštituta dr. Saša Babič pa preučuje vrednotenje hrane in statusno-simbolni pomen jedi skozi pregovore.

V tokratni oddaji Sledi časa smo se ozrli v zgodovino samostojne Slovenije in spregovorili o položaju žensk v slovenski politiki. Kakšno je bilo obdobje tranzicije? Kako so si ženske v 90. letih prejšnjega stoletja izborile ohranitev že pridobljenih pravic? Ali so imele enake možnosti sodelovanja v sferi politike kot moški? S kakšnimi predsodki in stereotipi so se morale soočati? Kdaj so nastopile sistemske rešitve in kaj so prinesle? Kakšno vlogo pri onemogočanju žensk igra še danes slovenska politična kultura in strankarski vrhovi? Kakšen je položaj žensk v slovenski politiki danes? Zasledujemo standarde sodobnih egalitarnih demokratičnih družb ali se oziramo v preteklost in delamo korake nazaj? O vseh teh vprašanjih sta spregovorila dr. Milica Antić Gaber in dr. Jure Skubic.