Advertise on podcast: Radijska kateheza

Izhodišče za vsebino kateheze je bilo novi film Nenačrtovana pota, ki govori o zgodbi dveh najstnikov, ki se soočita s nepričakovano nosečnostjo. Tu so še primeri nedonošenih otrok, ki so po molitvi in zakramentu bolniškega maziljenja preživeli. Ob tem je primeren tudi razmislek o božji previdnosti, ki pomeni, da Bog z ljubeznijo spremlja svoje stvarstvo, skrbi za človeka in ga ne zapusti niti takrat, ko se znajde v težkih trenutkih. V minutah za bogoslužje smo se posvetili branju in poslušanju božje besede. Sv. Benedikt iz Nursije je dejal, da »beseda, ki jo beremo, gradi tako bralca kot tudi poslušalca«. Naš gost je bil bolniški župnik Anže Cunk.

V tokratni oddaji smo črpali iz vsebine filma, ki z naslovom: Presveto Srce prihaja v slovenske kinematografe. P. Pepi Lebreht nam je približal nekaj svetnikov, ki so skozi stoletja črpali navdih v Jezusovi ljubezni do nas, spregovoril pa je tudi o tem, kaj lahko duhovnost Jezusovega Srca sporoči sodobnemu človeku. Maša Leskovar je prav v ljubezni, ki jo razodeva Jezusovo Srce, v mladih letih doživela spreobrnjenje. Povedala nam je, kako kot mati štirih odraščajočih otrok živi to duhovnost v vsakdanjem življenju. Duhovnik Aljaž Kraševec pa je poudaril en poseben vidik filma, ki je povezanost ljubezni in križa. Kot je dejal, gre prava ljubezen vedno preko križa, preko darovanja. V oddaji ste slišali tudi, komu je film namenjen in kaj lahko od njega pričakujemo.

Z jesenjo v naše kinodvorane prihaja film Presveto Srce – Njegovemu kraljestvu ne bo konca. Katoliški film, ki je že velika uspešnica po svetu, na sodoben način približa gledalcu pomen in sporočilo češčenja Jezusovega Srca. Duhovnost in pobožnost naših prednikov, ki ni čisto zamrla, a marsikdo danes več ne pozna dobro njene vsebine in izvora, nam je v filmu predstavljena skozi pričevanja, duhovne in teološke razlage in komentarje. Nekaj o bogati vsebini in zgodovini češčenja Presvetega Jezusovega srca smo spregovorili z gosti v Radijski katehezi.

Sveti Frančišek Asiški je pisal pismo vsem vernikom, ki jih je pomenljivo razdeli na tiste, ki delajo pokoro in na tiste, ki je ne. Če je ne, ali to pomeni, da nimamo vere v pravično sodbo Božjo? Česa se moramo bati, če živimo brezskrbno in letamo od užitka do užitka? Božja sodba pride. To je edino zagotovilo, ki ga imamo v tem življenju, imejmo jo torej vedno v mislih. O Frančiškovem zapisu se je z Matejo Subotičanec pogovarjal brat dr. Miran Špelič.

Bog nas je ustvaril kot celovita bitja s telesom, dušo in duhom. Čustva spadajo v psihološko, duševno plat človeka in nam pomagajo, da se izražamo, da čutimo, doživljamo in se sporazumevamo. Vodijo nas pa tudi v konflikte, kadar nas preplavijo in jih ne znamo sprostiti. Kako jih uporabiti za več dobrega v naših odnosih, nam bosta pojasnili voditeljici skupin Zdravilna beseda s. Metka Tušar in Maja Karničnik.

Tokratna radijska kateheza je v znamenju angelov Angelske nedelje. Ta duhovna bitja so ob ljudeh tudi v bolnišnici, o čemer bo iz prve roke povedal bolniški župnik Anže Cunk. V minutah za liturgijo pa se bomo posvetili Slavi, ki jo pri maši pojemo skupaj z angeli in svetniki.

Brat Miran Špelič je tokrat pripravil premišljevanje papeža Gregorja Velikega, ki je bil zelo pomemben papež in zato tudi nosi naziv Veliki. Živel je v 6. stoletju in je močno vplival na cerkveno organizacijo, reforme in širjenje krščanstva po Evropi. Tudi posebna oblika cerkvenega petja, gregorijanski koral, je poimenovan po njem. Ljubiti? Sovražiti? To je naslov za premišljevanje v radijski katehezi.

V katehezi za bolnike in starejše je še odmeval praznik Marijinega vnebovzetja v luči smrti in večnega življenja. To, kar je dosegla ona, naj bi dosegli vsi mi. Naše odrešenje je v vstajenju celotnega človeka, telesa in duše. Naš gost, bolniški župnik Anže Cunk, je spregovoril tudi o tem, kako biti blizu umirajočem človeku in o njegovih svežih izkušnjah z bolniki. V minutah za liturgijo bo pojasnil pomen uvodnega kesanja pri maši, ki ni spovedna odveza, a ima kljub temu velik pomen.

Brat Miran Špelič nas je tokrat popeljal v davno preteklost, v drugo stoletje, ustavili smo se pri Hipolitu, ki je bil zelo zagonetna oseba, o kateri znanstveniki še niso rekli zadnje besede. Srečali smo se z besedilom, ki je najstarejša razlaga Svetega pisma.

V radijski katehezi Zdravilna beseda smo skupaj z usmiljenko s. Metko Tušar odkrivali, kako odkriti in uresničiti namen svojega življenja, ki smo ga prejeli od Boga. To velja za vsakega človeka, še bolj pa za tiste, ki jim življenje ni prizanašalo in zato včasih težje odkrijejo namen svojega življenja in smisel vseh preizkušenj.

V katehezi za bolnike in starejše smo se ustavili ob sporočilu letošnjega šestega svetovnega dneva starih staršev in ostarelih. Bolniški župnik Anže Cunk  pravi, da so velik zaklad in da jih Bog ne bo nikoli pozabil. Slišali smo tudi o dveh primerih, ko je Bog po zakramentu bolniškega maziljenja ozdravil dva bolnika. V minutah za boljše razumevanje mašnega obreda smo poglobili razumevanje začetnega dela: znamenje križa, mašnikov pozdrav in povabilo h kesanju.

Za papežem Leonom prvim je bil Gregor prvi,  drugi in edini papež, ki mu je zgodovina prisodila naslov Veliki. Bil je prvi papež iz vrst zahodnega meništva, zato je mogel benediktinskemu redu naložiti dolžnost misijonarjenja med novimi evropskimi poganskimi narodi. Zapustil je globoke duhovne spise, preuredil je bogoslužje in petje -  gregorijanski koral. V nocojšnji katehezi Naši očetje v veri bo brat dr. Miran Špelič približal spis Gregorja Velikega o sv. Benediktu.

V katehezi Zdravilna beseda smo govorili dobrem in zlu. Duhovni učitelji pravijo, da resnična svoboda ni v tem, da se odločamo med dobrim in slabim, temveč, da se vedno odločimo za dobro. To je še posebej pomembno za ljudi, ki so notranje ranjeni, prizadeti in se trudijo odpuščati in živeti kot novi ljudje. Naši gostji, Darja Brecelj Ipavec in Glorija Forjan, sta pojasnili nekaj bolj zapletenih svetopisemskih odlomkov o tej temi, Sonja Dobovšek pa je spregovorila o tem, kako je odločanje zanjo osebno težko in kaj ji pri tem pomaga.

V Radijski katehezi smo predstavili monografijo SVETA GORA, KRONANJE MILOSTNE PODOBE 1717. Brez poznavanja zgodovine in dogajanja v preteklosti je narodu nemogoče »stati in obstati« Knjiga dr. Mateja Hriberška je neprecenljivega pomena, ne le v verskem pogledu, tudi z zgodovinskega vidika je nepogrešljiva in nadvse pomembna v odstiranju kulturnega življenja v zgodnjem 18. stoletju. Je prevod obsežnega rokopisa Bosna serafska izpod peresa patra Mavra Fajdige, ki je kot arhivar in knjižničar po samostanih zbiral gradivo za zgodovino frančiškanskega reda in vse pregledno popisal od prihoda prvih redovnih bratov na območje Balkana sredi 14. stoletja do svojega časa. Popisal je petnajst samostanov! Izjemno delo, ki pa ni doživelo natisa. Je pa rokopis v celoti ohranjen. Monografijo SVETA GORA, KRONANJE MILOSTNE PODOBE 1717 je predstavil dr. Matej Hriberšek.

Junijska kateheza je obarvana z ljubeznijo Jezusovega srca, saj je njena osrednja vsebina  vzeta iz zadnje okrožnice papeža Frančiška Ljubil nas je. V njej papež obravnava pomen človeške in božje ljubezni ter človeškega srca v sodobnem svetu. Z bolniškim župnikom Anžetom Cunkom smo se dotaknili romanja bolnikov, invalidov in starejših na Brezje ter pomena duhovništva v današnjem času. V minutah za liturgijo smo nadaljevali z razlago bogoslužnih drž kot sta trkanje na prsi in umivanje rok.