Advertise on podcast: Ni meje za dobre ideje

Intersnack je eden vodilnih mednarodnih proizvajalcev slanih prigrizkov. Razvili so novo zgodbo, čips iz stoodstotnega slovenskega krompirja, proizvajalcev iz Pomurja in Prekmurja. Govorili smo z direktorjem mag. Robert Šmidom.

Tokrat ste slišali pogovor z direktorjem Komunale Kranj, Matjažem Berčonom ob odprtju nove poslovne stavbe in osrednjega objekta v Parku Zarta, ki je korak naprej k trajnostnemu in krožnemu gospodarstvu.

V Tednu restavracij smo poiskali sogovornika visoke kulinarike, ki združuje lokalno na vseh nivojih. Kuharski mojster Janez Bratovž pravi, da ga ob kakovostni surovini zanima tudi človek, ki jo pridela.

Ob Svetovnem dnevu turizma smo v rubriki dobrih idej predstavili »Kranjsko dolgo mizo«, projekt, ki se je uvrstil med sto najboljših dobrih trajnostnih zgodb na svetu. Dogodek združuje lokalne kuharske mojstre, pridelovalce in skupnost.

V najnovejši izdaji Guinnessove knjige rekordov 2027 so trije slovenski rekordi. Pogovarjali smo se z urednico slovenske izdaje Mojco Benedičič.

Samo Beridan je upokojeni policist, danes z ženo vse bolj prepoznan po pridelavi mesa na kmetiji v Posočju. Zelo je poznan po tako imenovani Lukčevi panceti. Ne želi posebej oglaševati svojih izdelkov, pomembneje mu je, da dober glas v svet ponesejo zadovoljni gostje.

Znanje starejših je potrebno tudi v digitalni dobi. Zaslužni prof. dr. Jože Gričar je med pobudniki Omrežja e-seniorji 55+, ki je širše od običajnega računalniškega opismenjevanja starejših. Gre za spodbudo, da bi starejši internet in ostala digitalna orodja uporabljali za sodelovanje, delo, učenje, povezovanje, dostop do storitev in aktivno staranje.

Maja Ambrož in Robert Štaba sta ob kampanji »Nobena pot ni prekratka« skozi svojo izkušnjo spodbudila k sodelovanju za širše dobro v različnih projektih tudi ostala podjetja, društva, posameznike in skupnosti. Če je volja, skupaj zmoremo veliko.

Na sejmu AGRA je Javna agencija SPIRIT Slovenija na skupni razstavni prostor Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport povabila šest inovativnih slovenskih mikro, malih in srednje velikih podjetij. Med inovativnimi rešitvami slovenskih podjetij so bile: Solnera Grow d.o.o. z rešitvijo Solnera One, pametnim hidroponskim stolpom za gojenje zelenjave in zelišč v notranjih prostorih, PRIOT d.o.o. z Objavnikom, digitalno rešitvijo za spremljanje prodaje kmetijskih zemljišč, Destilarna SVAROG, Bojana Lunežnika s.p., s KIRARjem, destilatom iz medu, KUM-PLAST d.o.o. s cvetlično-zelenjavnimi stolpi za vertikalno gojenje rastlin, Onitex Automation d.o.o. z Mini linijo T300, kompaktno modularno linijo za avtomatizirano polnjenje, zapiranje in etiketiranje, AionEye d.o.o. z AgriPalom, avtonomno robotsko platformo za transport bremen na kmetijah.

Na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko se je odvil že 27. Poletni tabor inovativnih tehnologij. Približno sto osnovnošolcev in srednješolcev se je udeležilo ene od desetih delavnic z različnih področij elektrotehnike in multimedije, na katerih so med drugim sestavljali električno kolo, izdelovali bluetooth zvočnik in preprost generator električne energije ter programirali robote. S pomočjo mentorjev so mladi na zabaven in sproščen način odkrivali, kako zanimiv in uporaben je svet sodobnih tehnologij ter spoznavali široke poklicne možnosti, ki jih ponuja elektrotehnika.

Nik Gorišek z Založbe Salve je opisal širino njihovega dela, saj v tiskarni tiskajo vse več tudi individualnih gradiv.

Raziskovalci, konservatorji in drugi strokovnjaki s področja dediščine so se srečali na Bledu, na konferenci »Chemistry for Cultural Heritage«, v sklopu katere so preko delavnic in razprav predstavljali metode za preučevanje, dokumentiranje in ohranjanje umetnin, stavb in arheoloških predmetov. Pogovarjali smo se z doc. dr. Jasno Malešič.

Dr. Matija Strlič je profesor znanosti o dediščini in profesor analitske kemije. V zadnjih 20 letih je sodeloval pri več kot 35-tih raziskovalnih projektih in programih. Sodeloval je v skupni programski pobudi Kulturna dediščina in globalne spremembe. Vključen je v razvoj Evropske raziskovalne infrastrukture za znanost o dediščini. Z njim smo se pogovarjali na mednarodni konferenci na Bledu, kjer so se zbrali raziskovalci, konservatorji in drugi strokovnjaki s področja dediščine, na delavnicah in razpravah so govorili o metodah za preučevanje, dokumentiranje in ohranjanje umetnin, stavb in arheoloških predmetov. Umetnine, zgodovinske stavbe, kulturne krajine in arheološki predmeti so nenehno izpostavljeni procesom staranja in propadanja. Raziskovanje njihovih materialov, načinov nastanka in odzivov na okoljske vplive in konservatorske posege je eno osrednjih področij dediščinske znanosti, ki povezuje naravoslovne, tehniške in humanistične vede. V Sloveniji je bila v začetku letošnjega leta ustanovljena nova raziskovalna enota za znanost o dediščini, GreenHer Center odličnosti za znanost o zeleni dediščini. Kot avtonomni del Univerze v Ljubljani predstavlja široko partnerstvo med šestimi slovenskimi ustanovami, Nacionalnim raziskovalnim svetom Italije in University College London. Prof. dr. Matija Strlic je tudi član Evropske akademije znanosti in umetnosti, član Kraljeve kemijske družbe in Mednarodnega inštituta za varstvo narave. Je avtor več kot 60-tih nacionalnih in mednarodnih projektov za znanost o dediščini. Leta 2015 je prejel nagrado Ambasadorja znanosti Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju znanosti in mednarodnega sodelovanja.

Fermentiran mleti česen Pr’ Poloni in Juriju je priznan lokalni ekološki izdelek z Dolenjske. Nastane z naravno fermentacijo mladega česna, s čimer se ohranijo hranila, podaljša obstojnost, ublaži značilen oster zadah ter zmehča okus. »Pri Poloni in Juriju« je blagovna znamka, ustvarila sta jo zakonca, ki skupaj kmetujeta. Za izdelek fermentiranega česna sta prejela nagrado Inštituta za nutricionistiko.

Inštitut za nutricionistiko je med kakovostna živila umestil tudi štruklje, ki jih po tradicionalnem receptu izdeluje Anja Vrhnjak.