Advertise on podcast: Radijski roman

Friderik Baraga se je vrnil v domače kraje, obiski so prinesli veliko lepih spominov in težo slovesa.

Spremljamo evropske postaje obiska našega misijonarja.

Friderik Irenej Baraga je v upanju, da bo prišel do sredstev za svoj misijon, znova odpotoval v Evropo.

Friderik Baraga je Očipvejcem priskrbel slovar njihovega jezika, delo je misijonarju vzelo veliko časa in denarja.

V novem nadaljevanju smo slišali poročilo o zasedanju prvega cerkvenega zbora v Združenih državah Amerike.

Spremljamo misijonarja Friderika Baraga med Indijanci, njegove poti in delo, gradnjo cerkva.

Očeta Friderika spremljamo pri njegovem poslanstvu med Indijanci.

Misijonar Friderik Baraga se na vse načine trudi dušam Indijancev približati Boga, življenje v oddaljeni Ameriki je zelo drugačno kot v Evropi.

Tokrat spremljamo misijonarja Friderika Barago v prelomnem letu 1847. Pomladni veter prinese pošiljko iz domovine s Prešernovimi Poezijami, ki v Baragi obudijo spomine na mladostna ljubljanska leta, a hkrati utrdijo njegovo neupogljivo upanje in hvaležnost, da njegovo srce nikoli ne zapade v brezup. Pot ga v jeseni vodi 350 milj daleč do Fond du Laca, kjer se sreča s krutim poganskim običajem: družina je slepo in onemoglo starko prepustila gotovi smrti v zapuščenem vigvamu. Baragov obisk, tople besede o ljubečem Bogu in milostni krst starki tik pred smrtjo prinesejo neizmeren mir in večno upanje. Njen zadnji vzklik »Oče, vidim ga!« odmeva kot pričevanje o luči, ki sveti tudi v največji zapuščenosti.

Baraga se je pri oznanjevanju evangelija srečal z mnogimi težavami, ena večjih je bil alkohol med Indijanci.

Baraga potuje in spremlja ga žalost slovesa in veselje snidenja.

Veliko svojih sil je Baraga usmeril v gradnjo cerkva in tokrat ga je obiskal celo škof in v cerkvi je občudoval Langusove slike.

Z vsakim potovanjem je Friderik pustil del sebe pri ljudeh, ki jih je zapuščal, od Le Pointa se je težko poslovil.

Cerkev je zgrajena, veliko veselje je bilo med ljudmi, še povečal ga je prihod škofa Reseja.

Vsaka smrt prinese nekaj žalosti, a misijonarja Barago tolaži misel na večno življenje. Poleg tega ima toliko opravkov, da ni časa za težke misli.