Advertise on podcast: Komentar Družina

Francija ne nosi zaman titule »učiteljica družbenih sprememb«. Žal te dni osuplo gledamo vanjo in se učimo, kaj storiti, da se nam ne zgodi njen scenarij. Upajmo pa na dan, ko bomo gledali vanjo in se učili demokracije naslednje stopnje, tiste, ki zna pretvoriti kaos globalizma v kalejdoskopsko sožitje. Komentar je pripravil Branko Cestnik.

Volivci smo svoje predstavnike izvolili zato, da od njih dobimo dobre odgovore, ne vedno novih vprašanj. Sicer bomo še naprej dobivali referendumske zmagovalce in poražence, vse težje pa bomo rekli, da je kaj pridobila tudi demokracija. Komentar je pripravil Janez Zupan.

Ob 10. vseslovenskem srečanju razvezanih v Cerkvi, ki bo v Šentjurju pri Celju, se mi zdi pomembno, da si priznamo nekaj, kar je del naše cerkvene resničnosti: ločujejo se tudi pari, ki so veljali za trdne, dejavne in »zelo katoliške«. Od zunaj le redko poznamo vso zgodbo. Cerkev zato ne sme postati še eno prizorišče obtoževanja, ampak kraj, kjer se lahko resnica pove brez strahu, človek pa ostane sprejet. Komentar je pripravil p. Tomaž Mikuš.

Francija in z njo vsa Evropa je presenečena nad navdušenjem mladih pri srečanju s papežem na pariškem »Stadionu Francije«. Ne gre samo za njihovo številčnost, ampak predvsem za njihovo mladostno radost in upanje, ki so ju hoteli deliti s svetim očetom. In papež Leon jim je prisluhnil ter se z njimi ozrl na bogato duhovno zgodovino francoskih svetnikov.

V Stično sem letos prišla predvsem službeno, z mislimi pri kljukicah, ki jih moram do konca dneva narediti. Vedela sem, da bo lepo, veselila sem se svete maše in večernega koncerta, nisem pa pričakovala, da bom sredi večtisočglave množice mladih obstala s solzami v očeh. Komentar je pripravila Katarina Berden.

Spremembe v šoli so potrebne. Pomembno pa je, da so premišljene in pripravljene skupaj s tistimi, ki težave učencev in učiteljev v praksi rešujejo vsakodnevno. Upamo lahko, da bo minister uresničil svojo namero, da bodo pri načrtovanju sprememb učitelji ključni partnerji.

Bliža se dan žalujočih (15. september) in z njim opomnik na nekaj, česar naša družba ne zna dobro sprejeti: žalovanje je del življenja. V svetu mladih, uspešnih in nasmejanih podob pogosto pozabljamo, da vanj sodijo tudi bolezen, nemoč, staranje, izguba, slovo in žalovanje. Komentar je pripravil p. Ivan Platovnjak.

Odločitev dveh ministrstev slovenske vlade, da učencem prvih razredov na prvi šolski dan poklonijo slovensko zastavo in izvod Ustave naše države, je v zadnjem tednu sprožila burne odzive v javnosti. Prepričana sem, da je odločitev za tovrstno darilo prvošolcem nastala iz spoznanja, da morajo otroci in starši vedeti, da živijo v Sloveniji, ki je suverena, pravna in ne le socialna država. Komentar je pripravila Helena Kregar, predsednica Društva katoliških pedagogov Slovenije.

Ko govorimo o skrbi za stvarstvo, se je težko izogniti občutku, da to delamo zato, ker nas v to sili situacija. Toda za kristjane je to premalo. Ekologija ni nova tema v krščanstvu. Morda niti ne vemo, da kristjani po vsem svetu 1. septembra obhajamo svetovni dan molitve za stvarstvo.

Marija, Mati Odrešenika in Mati upanja, že dva tisoč let nagovarja ljudi po vsem svetu ter jim v njihovih stiskah prinaša tolažbo, bližino in pogled, usmerjen h Kristusu.

Napad na Marijine podobe in oltar v Medžugorju ni le materialna škoda, čeprav je tudi to. Gre za poseg v nekaj, kar kanonsko pravo in krščansko izročilo že od nekdaj razumeta kot posebno kategorijo prostora – locus sacer, sveti kraj. Prav zato velja ob takšnem dejanju pomisliti predvsem na to, da so sveti kraji kraji molitve. Prav ta razsežnost je bila v Medžugorju najbolj neposredno prizadeta. Komentar je napisal dr. Sebastijan Valentan, ki je med drugim doktor kanonskopravnih znanosti.

Ob zadnjem umoru, ko je mož ubil soprogo, so se sprožile polemike. Kje so vzroki in kaj bomo kot družba naredili?

»Hvaležen sem duhovnikom, ki sprejmejo novo poslanstvo – včasih z lahkim, drugič s težkim srcem. Hvaležen sem tudi župljanom, ki znajo izpustiti duhovnika, ki ga imajo radi, in sprejeti drugega, ki prihaja s svojimi darovi in omejitvami. Ob pomanjkanju duhovnikov je takšna velikodušnost še dragocenejša.«

Počitnice oz. dopust večinoma komaj čakamo in se tega časa zelo veselimo. Navadno vsaj za nekaj časa zamenjamo okolje in poskrbimo, da se sprostimo – po možnosti duševno in telesno. Da se bomo s svojo »oslico« vrnili v utečen življenjski in delovni ritem, podajam nekaj previdnostnih sugestij.

Pogled v zgodovino Cerkve pove, da je po koncilih – vseh je bilo doslej 21 – vedno znova prihajalo do razkolov. Razkolne skupine so vedno Cerkvi očitale, da se je izneverila izročilu in vpeljala nekaj novega, česar to izročilo ne pozna.