Advertise on podcast: V imenu narave

"Poletje je skoraj prekratko za vse terensko delo, ki se začne maja in konča konec septembra," svoje delovno poletje na kratko opiše mag. Tanja Menegalija z Oddelka za varstvo narave v Javnem zavodu Triglavski narodni park. Z gorami in narodnim parkom je povezana že od otroških let in tedanjega prvega vzpona na Triglav, zato ni nenavadno, da jo je tja vleklo tudi po študiju, ko je bila pripravljena poprijeti za vsakršno delo. Zdaj so njeno delo projekti, povezani z varstvom narave v Triglavskem narodnem parku, zadnja leta pa se največ ukvarja s travniki in projektom Life for Seeds. V tokratnem podkastu V imenu narave o obnovi vrstno bogatih travnikov, sodelovanju s kmeti, košnji in letošnjem poletju, o primeru dobre prakse na množično obiskani Slemenovi špici, pa tudi o še vedno neobljudenih vrhovih parka, kjer prej srečaš gamsa kot človeka.

"Počutim se majhen delček vsega tega," o svojem odnosu do narave razmišlja Andreja Papež Kristanc, biologinja, strokovna vodja Zavoda Divji vrt. Kot študentko so jo najprej najbolj zanimale živali in njihovo vedenje, a za njeno nadaljnjo poklicno pot je bil usoden predmet sistemska botanika. Pri tem je začutila globlji stik z naravo. Danes se posveča uporabnosti slovenske flore v najširšem smislu, izobraževanju in povezovanju na tem področju ter še vedno tudi skrbi za okolje in naravo. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kako dobro poznamo divje rastline, o njihovih vrstah, skupnosti nabiralk, pa tudi o tem, kako biologinja skupaj z možem vsako leto preizkusi po eno novo rastlino, zakaj se ji zdi jerebika čudovita in zakaj pri nabiranju ne smemo biti preveč lakomni.

»Odkar se spreminja podnebje, sezona za nas arboriste traja kar vse leto,« pravi Mirko Silan, biolog in arborist v Arboretumu Volčji Potok, ki je v naravi, med drevesi in na njih malodane vsak dan. Prihodnost arboristike vidi predvsem v prilagajanju strategije pri negi dreves in prepričan je, da bodo v prihodnje imeli arboristi polne roke dela. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kakšno je zdravo in vitalno drevo, kakšne so smernice na tem področju, zakaj dreves več ne 'obglavljajo', zakaj je pomembno saditi sadilnemu mestu primerno drevo in ne obratno, kakšen vpliv imajo zdrava drevesa na varovaje okolja in kakšne ekosistemske storitve omogočajo, pa tudi o tem, kako arboristiko približati mladim.

Speleobiolog dr. Slavko Polak, muzejski kustos v Notranjskem muzeju Postojna, svoje poklicno delo rad opiše kot sanjsko. Že od malega ga je zanimal predvsem živi svet jam, zdaj pa že desetletja proučuje najbolj drobne prebivalce kraških jam, zlasti drobnovratnika in druge jamske hrošče. Veliko raziskovalne pozornosti namenja urejanju sistematike jamskih hroščev ter njihovim sorodstvenim odnosom, pri raziskovanju pa ves čas prepleta različna področja narave, tudi druge skupine živali in fosile izumrlih bitij. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kaj ima test PCR opraviti s hroščkom drobnovratnikom, zakaj ni dovolj le to, da odkrivamo nove vrste, pa tudi o tem, kako na živi svet jam vplivajo podnebne spremembe, ter o tem, zakaj so najbolj ogrožene jamske živali v jamah ledenicah.

Že pri šestih se je začel zanimati za ptice in leto ali dve kasneje je v svojo ornitološko beležnico prvič zapisal podatke o čebelarjih, pisanih ptičih, ki so se takrat za en dan ustavili pri njih doma. Varstveni biolog Aleksander Kozina je danes zaposlen na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Ornitologiji je poklicno dodal še botaniko in poznavanje obeh področij mu pride zelo prav pri projektu Life for Seeds. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kako prepoznajo primerne travnike in shranjujejo semena, zakaj so semenske banke za naravovarstvo tako zelo pomembne, pa tudi o tem, zakaj so prav travniške ptice med najbolj ogroženimi vrstami ptic ter zakaj imajo travniki poseben čar.

Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje, tudi živi na obrobju Ljubljanskega barja in v mirnosti te krajine uživa tudi takrat, ko ni v službi. Pravi, da je kot inženir gozdarstva inženir in biolog hkrati, izkušnje iz gozdarstva mu pomagajo pri strokovnem delu, zlasti ko gre za načela trajnosti v gozdarstvu, ki jih neredko uporabi tudi pri naravovarstvu. V tokratnem podkastu o tem, kako pogosto pozabljamo, da je tudi človek del narave, o invazivnih tujerodnih rastlinskih in živalskih vrstah, o projektu PoLJUBA, o pomenu komunikacije, zlasti kadar govorimo o karizmatičnih invazivnih tujerodnih vrstah, pa tudi o tem, da Ljubljansko barje brez kmetijstva ne bi bilo takšno, kot je, ter o tem, zakaj je Janezu Kastelicu pomlad na Barju najljubša.

»Zjutraj in tudi zvečer je narava zelo poetična,« pravi fotograf Jaka Ivančič, ki je v zadnjih letih pritegnil pozornost predvsem s svojimi krajinskimi fotografijami, v katere zna ujeti čarobnost narave. Med drugim je National Geographic njegovo fotografijo zasneženega Bleda pred časom uvrstil na prvo mesto prestižnega seznama najboljših krajinskih fotografij leta, več let zapored pa se uvršča tudi med najboljše krajinske fotografe na Instagramu pri nas. Očaran je zlasti nad zasneženimi krajinami, sicer pa po duši Primorec, ki Istre ne bi zamenjal za nič na svetu, čeprav so mu ljube tudi gore. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kako išče motive, zakaj mu je še posebej všeč zasnežena krajina, in tudi o tem, kako je prav zaradi fotografije odkril manj obljudene dele Slovenije.

"Pri Triglavskem narodnem parku si moramo vedno prizadevati za srednjo pot, kompromis. Samo tako lahko zagotovimo dolgoročno spoštovanje dogovorjenih rešitev," svoj pogled na delo na področju varovanja narave predstavi Andrej Arih, biolog in naravovarstvenik z oddelka za varstvo narave pri javnem zavodu Triglavski narodni park, kjer te dni končujejo obsežen večletni projekt, poimenovan Vrh Julijcev, katerega osrednji partner je javni zavod Triglavski narodni park. V tokratnem podkastu V imenu narave o podaljšani sezoni obiskovanja Alp in vplivu podnebnih sprememb, o t. i. mirnih območjih, pomembnosti kalov in izboljšanju razmer v Dvojnem jezeru ter predvsem o projektu Vrh Julijcev in spreminjanju naših navad.

Snemalec, režiser in avanturist Rožle Bregar je v naravi doma. Začelo se je s hribi, saj je odraščal v gorniški družini. Navdušenje nad naravo in pogosto tudi nad skrajnimi razmerami Rožletu Bregarju pri njegovem ustvarjanju danes pride zelo prav. Čeprav spada v mlajšo generacijo filmskih ustvarjalcev, je svoj pečat doslej pustil v več kot 30 dokumentarnih filmih. Hribom, svoji prvi ljubezni, kot sam pravi, je dodal še drugo, Islandijo, kamor se vedno znova rad vrača. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kako je mogoče z dokumentarnimi filmskimi zgodbami ozaveščati in pripomoči k odgovornejšemu odnosu do narave, o Nepoškodovanih, Zadnjih ledenih lovcih, Naravi brez meja, Zgodbi Save, Divji Sloveniji ter drugih odmevnih domačih in tujih projektih, pa tudi o etičnem odnosu do narave med snemanjem.

Geograf in filozof Tomaž Koltai, naravovarstveni nadzornik v Krajinskem parku Goričko, je s tamkajšnjo naravo tesno povezan že od otroštva. V Lončarovcih, kjer ima manjšo kmetijo, živi tudi danes. Naravo tega severovzhodnega dela Slovenije rad opisuje kot svojstveno, zlasti zaradi njene pestrosti. Zelo pestro pa je tudi njegovo delo naravovarstvenega nadzornika, pri čemer iskreno prizna, da mu je delo na terenu, pa naj bo to opazovanje in spremljanje (monitoring), vodenje obiskovalcev ali fizično delo, ljubše od urejanja administracije. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kaj se je v dvajsetih letih delovanja Krajinskega parka Goričko spremenilo na bolje, o biotski pestrosti parka in najbolj ranljivih vrstah, o projektu Life for Seeds in tudi o tem, kako najti pravo ravnovesje med skrbjo za naravo in številom obiskovalcev.

Dr. Boris Kryštufek se je v Prirodoslovnem muzeju Slovenije zaposlil kot stažist raziskovalec takoj po študiju biologije. Pri svojem poklicnem raziskovalnem delu se je posvetil v glavnem sesalcem, doktoriral s tezo o taksonomiji, zoogeografiji in ekologiji voluharic, bil vrsto let muzejski svetnik in vodja Kustodiata za vretenčarje, kasneje pa tudi predstojnik Mediteranskega inštituta za okoljske študije na ZRS Koper. Na obeh področjih je še vedno dejaven in rad poudari, kako je pri njegovem delu najlepše to, da vse življenje dela z zanimivimi živalmi, predvsem pa, da ga to izpolnjuje. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, zakaj je sistematično spremljanje živalskih vrst pomembno, kako nekatere izginjajo in zakaj se pojavljajo nove, o pomenu muzejskih naravoslovnih zbirk za prihodnost, pa tudi o tem, kako naš odnos do živali veliko pove predvsem o nas.

»O naravi boš še vedno lahko pisala,« je Ireno Cerar, avtorico, pripovedovalko in urednico, ki je v mladih letih omahovala med biologijo in družboslovjem, prepričevala učiteljica slovenščine. In imela je prav. Irena Cerar pri svojem ustvarjalnem delu vedno znova išče in najde poti, kako druge navdušiti za naravo. Verjame namreč v moč narave in v moč besede.

Biolog in ekolog Luka Šparl, višji naravovarstveni svetovalec v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, se spominja svojega odraščanja v okolju, katerega pokrajina se je z leti zlasti zaradi intenzivnega kmetijstva izrazito spremenila. S tem pa tudi pestrost rastlinskega sveta. Prepričan je, da je to eden glavnih razlogov, da se je usmeril v naravovarstvo. Svoje pa so zagotovo prispevale tudi skrivnostne glive, v katerih je odkril pravo kraljestvo in jim namenja velik del svoje strokovne pozornosti. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kaj so glive in zakaj so tako pomembne za življenjske prostore številnih vrst, o tem, da bi mikologiji morali nameniti več pozornosti, pa tudi o tem, kaj je etični odnos v nabiralništvu.

Magister naravoslovnih znanosti s področja varstva naravnih vrednot Teo Hrvoje Oršanič se z naravo ukvarja vse svoje poklicno življenje, od leta 2018 pa je direktor Zavoda RS za varstvo narave. »Delati v naravovarstvu je stresno. To ne pomeni, da sediš na travniku in opazuješ metuljčke, v resnici delaš predvsem z ljudmi,« rad ponazori, s čim se pri svojem delu ukvarja. Z naravo je njegovo življenje povezano tudi zunaj službe, ko jo rad opazuje skozi fotografski objektiv, in ko najde čas tudi za njemu ljube Jovse. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, zakaj je naravovarstvo pri mnogih projektih nujen sogovornik, kakšne so vsebine dela na tem področju, o vplivih na naravne vrednote, o najbolj ogroženih vrstah kmetijske krajine in tudi o evropskem zelenem dogovoru.

»Imamo srečo, da Morska biološka postaja v Piranu leži tik ob morju, zelo dobro smo razvili disciplino znanstvenega potapljanja, raziskovanja pod vodo. Ta neposredni stik z morjem veliko pripomore k razumevanju morja in tudi k novim uvidom, ki nekdaj niso bili mogoči, saj so znanstveniki vse raziskovali z morske gladine, zaradi česer je marsikaj ostalo skrito,« svoje delo za uvod na kratko predstavi biolog Borut Mavrič. Doktoriral je iz varstva narave, področja njegovih raziskav pa so morska biologija in ekologija, obrežna ribja združba, bentoški habitatni tipi, tujerodne vrste, raziskave hrustančnic itd. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kakšno je stanje slovenskega morja, o tem, kaj ga v zadnjih desetletjih najbolj ogroža, ali je mogoče popolnoma popraviti škodo, ki jo povzročamo v naravi, pa tudi o pisanih travnikih, ki se skrivajo pod gladino, in o tem, kaj se trenutno dogaja z velikim leščurjem.