Advertise on podcast: Eppur si muove - In vendar se vrti

Rusija je v zadnjih tednih postavila v začasno upravo kar nekaj ruskih družb, povezanih z zahodnimi podjetji. To ni prvi tak val po začetku vojne v Ukrajini in tudi ne prvi v zgodovini. Toda tokrat Moskva vse bolj odkrito povezuje usodo zahodnega premoženja v Rusiji z usodo ruskega premoženja v Evropi. Kaj to pomeni za več kot dva tisoč tujih družb in znamk, ki tam še vedno poslujejo, in kaj bi podoben scenarij pomenil za slovensko Krko, ki v Rusiji ustvari dobro petino vse svoje prodaje? Zakaj Kremelj večine zahodnih podjetij kljub pritisku ruskih gospodarskih elit ne nacionalizira, kdo zaradi njihove navzočnosti še vedno služi in koliko gospodarskih vezi med Rusijo in Zahodom se je v resnici sploh pretrgalo?

Vprašanje spomina, zlasti kolektivnega, je pomembna družbena tema. Združene države Amerike so se nazadnje soočile z njim pred mesecem dni, ko so obeleževale 25. obletnico terorističnega napada, ki je iz vedute newyorškega Manhattna izbrisal markantna dvojčka, nebotičnika Svetovnega trgovinskega centra, a zgrešil washingtonski Kapitol in neznatno poškodoval Pentagon. Uradna interpretacija dogodka pavi, da se je 11. septembra 2001 zgodil teroristični napad. To je bil prvi napad na celinski del Združenih držav Amerike po vojni z Britanci leta 1812. Sicer pa tretji, če upoštevamo japonski napad na mornariško oporišče Pearl Harbour na Havajih leta 1941, ki je ZDA prisilil, da so vstopile v drugo svetovno vojno, iz katere so izšle kot velesila. Tudi posledice ugrabitve štirih potniških letal 11. septembra 2001 lahko primerjamo s tektonskimi. Vojna proti terorizmu, Irak, Afganistan, vse, kar so Bližnji vzhod, Združene države Amerike in preostali svet doživeli in preživeli v zadnjih 25-ih letih, bi bilo brez tistega 11. septembra bržkone drugače. Namenoma s časovnim zamikom, neobremenjeno od priložnostnega razmisleka, v oddaji govorimo o spominu Američanov na ta dogodek.

Velesile mednarodno pravo vse pogosteje in vse bolj očitno uveljavljajo po načelu 'a la carte'. Ko jim ustreza, ga ignorirajo ali celo spodkopavajo. Kako resne posledice ima to za ves svet je demonstrirala tudi splošna razprava 81-tega zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku. Rajka Pervanje

Med Atlantskim oceanom in Saharo, med Afriko in arabskim svetom leži Maroko. Vonj po začimbah, ozke ulice starodavnih medin. Toda čas tam ne teče več počasi. Ta najbolj razvita severnoafriška država se razvija brez naftnega bogastva. Skoraj 40-milijonska država ponuja številne gospodarske priložnosti, hkrati pa je tudi vratarka Evrope, saj zaustavlja migrante. Tudi Slovenija je tam pred kratkim odprla svoje diplomatsko predstavništvo. Maroko je obiskala Karmen Švegl in bo o njem spregovorila v oddaji Eppur si muove – In vendar se vrti.

Rusijo od 18. do 20. septembra čakajo prve parlamentarne volitve po začetku vojne v Ukrajini. Ko so Rusi poslance državne dume nazadnje volili leta 2021, še ni bilo obsežnega spopada, sankcij v današnjem obsegu, napadov z brezpilotnimi letalniki globoko na ruskem ozemlju niti gospodarskih posledic, ki jih danes občutijo tudi gospodinjstva. Volitve zato ne bodo le odločanje o novi sestavi 450-članske dume. Pokazale bodo tudi, koliko so štiri leta vojne spremenila odnos ruskih volivcev do oblasti in ali lahko gospodarski pritisk, inflacija ter vse večja navzočnost vojne v vsakdanjem življenju načnejo podporo Enotni Rusiji, ki se ji tudi tokrat napoveduje zmaga. Toda ruski parlamentarni sistem je postavljen tako, da je izhodiščna prednost stranke oblasti zelo velika. Kako konkurenčne so sploh lahko volitve, kjer je bila iz volilne tekme izključena edina registrirana stranka, ki je proti vojni?

Lampedusa, otoček s 6 tisoč prebivalci med Tunizijo, Malto in Sicilijo, ki je bliže Afriki kot Italiji, je že več kot dve desetletji simbol tragedije migrantov, ki se podajo na nevarno pot čez Sredozemsko morje, da bi v Evropi našli boljše življenje. Slaba vest Evrope. Se je v vseh teh letih kaj spremenilo? Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Vzhodna nemška dežela Saška-Anhalt je teden pred volitvami prizorišče hudega političnega boja. Skrajno desna stranka AfD uživa daleč najvišjo podporo volivcev in bi lahko prvič vladala v deželi z 2,1 milijona prebivalcev, ki so jo zaznamovali gospodarski in družbeni pretresi po ponovni združitvi Nemčije. Številni volivci še vedno menijo, da obljuba o enakem življenjskem standardu ni bila izpolnjena.

»Albanija ni na prodaj« – je osrednje geslo odločnih Albancev, ki že dva meseca protestirajo ne samo proti naložbi zeta ameriškega predsednika Trumpa v zaščiteno območje ob Jadranskem morju, ampak tudi proti samodrški vladavini socialista Edija Rame, ki je na oblasti že 13 let. »To je drugo ime za korupcijo,« so prepričani protestniki, ki zahtevajo Ramov odstop. Podpirajo jih številni izseljenci, ki trdijo, da se v deželi orlov niti po 30 letih ni veliko spremenilo. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Tatarstan je ena tistih avtonomnih republik znotraj Rusije, v katerih Moskva rada pokaže, kako naj bi v teoriji delovala njena federacija: več narodov, več religij, močna regionalna identiteta, a brez političnega odmika od središča in želje po osamosvojitvi. V času vojne v Ukrajini in zahodnih sankcij je ta podoba za Kremelj še pomembnejša, zlasti kot razstavni prostor ruske evrazijske ideje, na katero vse bolj stavi. Po vrhu BRICS-a je v glavnem mestu republike Kazanu potekal še vrh Rusije z državami Združenja jugovzhodne Azije ASEAN. Obrat proti Aziji namreč ni samoumeven in še vedno zahteva iskanje novih poti, dobaviteljev, prilagojenih plačilnih sistemov in pogajanj z državami, ki si zaradi sodelovanja z Rusijo ne želijo nositi bremena sekundarnih sankcij.

Gospodarstvo v Furlaniji - Julijski krajini po podatkih Banke Italije raste, in to kljub negotovostim, ki vladajo v mednarodnem političnem prostoru. Lani je deželni BDP zrasel za 0,7 odstotka, kar je nad italijanskim povprečjem. A napovedi za tekoče leto so manj obetavne. Posledice varnostne in energetske krize so vse bolj občutne, priznavajo tudi v tržaškem pristanišču, kjer stavijo na razvoj domače infrastrukture. V tokratni oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti bomo gospodarstvo sosednje dežele spoznali skozi oči slovenskih podjetnikov, ki se že 80 let povezujejo v Slovensko deželno gospodarsko združenje.

Za Združenimi državami Amerike ni le praznično obarvani konec tedna, ampak kar zadnjih deset dni. Američani so namreč praznovali 250. obletnico svoje neodvisnosti, torej sprejetja Deklaracije o neodvisnosti 4. julija 1776 v Filadelfiji. Z neodvisnostjo od britanske krone se je rodila država, na katero so se ljudje ozirali v upanju na boljše življenje, in ki se je laskavo poimenovala z metaforami, kot so »bleščeče mesto na hribu«, »svetilnik svobode«, »prva demokracija na svetu«, »voditeljica svobodnega sveta«. A obenem se je ta država skozi vsa ta leta spreminjala in prevzemala nove vloge v mednarodnem političnem življenju. Tudi takšne, zaradi katerih se nekateri na ZDA ozirajo z nasprotovanjem in kritiko, z očitki o nasilju in vmešavanju v zadeve drugih ter izvažanju negativnih pojavov, kot so prekomerno potrošništvo ali nihilizem vrednot in prava, značilen prav za današnji čas.

Evropska unija je pred dnevi uveljavila pakt o migracijah in azilu, zakonodajni sveženj, ki med drugim prinaša obvezno pomoč tistim državam, ki so bolj obremenjene z migracijami, uvaja pa tudi nove postopke na mejah. Te so kljub schengenskemu sporazumu, ki že štiri desetletja odpravlja kontrolo na mejah, še vedno marsikje izpostavljene nadzoru, kar močno vpliva tudi na življenje ljudi. Kakšen učinek sprejete reforme je pričakovati v jugozahodnem delu Slovenije oziroma v čezmejnem pasu med Furlanijo–Julijsko krajino, Primorsko ter Istro in Kvarnerjem? Kje se kažejo učinki razpadanja schengenskega sistema zaradi nadzora na notranjih mejah in kako se to pozna v vsakdanjem življenju več tisoč prebivalcev, ki mejo prehajajo zaradi dela, šolanja in prostočasnih dejavnosti? Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Slovenska manjšina v Avstriji letos obeležuje 50. obletnico zakona o narodnih skupnostih. Prizadeva si za modernizacijo zakona, vendar te kljub številnim obljubam vlade, še ni. Spremembe zakona bi poskrbele za reforme na področju dvojezičnega šolstva in uporabe slovenščine kot uradnega jezika. Premiki pa se vendarle kažejo na področju sodstva. Mineva tudi 71. let od podpisa avstrijske državne pogodbe. Koroški Slovenci si želijo, da bi se lahko otroci slovenščino učili od jasli do univerze. Dober primer dvojezičnega izobraževanja je slovenska gimnazija v Celovcu, vrzeli pa nastajajo predvsem na področju dvojezičnega predšolskega varstva in po dvojezični ljudski šoli.

Pogledali smo v zakulisje gradnje največjega eksperimentalnega fuzijskega reaktorja na svetu in enega najzahtevnejših znanstvenih projektov našega časa. ITER naj bi pokazal, da smo sposobni na Zemlji poustvariti zvezde - oziroma procese, ki potekajo v njih in ki bi lahko omogočili stabilen, nizkoogljičen in učinkovit vir energije. Projekt tudi v današnjih izredno zaostrenih mednarodnih razmerah združuje tako rekoč ves svet. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Sicilija, velika za dve Sloveniji, z več kot dvakrat toliko prebivalci, je bila dolgo slaba vest italijanske države. Prevlada mafijskih organizacij, politična korupcija in gospodarska zaostalost so hromili razvoj in siromašili ljudi. A hkrati se je na otoku, ki je v svoji zgodovini živel pod številnimi zavojevalci, kjer so se stoletja srečevale različne rase in kulture, oblikovala družba sprejemanja, ki je v času, ko migracijska in azilna politika razdvajata države in prebivalce Evropske unije, velika redkost. Drugačnost in različnost nas bogatita, pravijo na Siciliji, iz svoje preteklosti smo se naučili, da je treba znati sprejemati. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.