Advertise on podcast: Eppur si muove - In vendar se vrti

V petek bodo v Iranu izbirali kandidate za 290 sedežev v parlamentu in 88 članov Sveta strokovnjakov. Politični analitiki opozarjajo, da je vse, kar se dogaja v državi že najmanj dve leti, povezano s pripravami na miren prenos oblasti, saj je iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej star 84 let. Nova sestava Skupščine izvedencev, ki bo ob morebitni smrti Hameneja oziroma njegovi nesposobnosti vodenja države določila njegovega naslednika, ima tako v svojem prihodnjem 8-letnem mandatu veliko možnosti, da jo doleti ta naloga. V prizadevanjih za mirno predajo oblasti in ohranitev islamske republike je bil Svet varuhov pri pretresanju primernosti in izločanju kandidatov za nastop na volitvah tokrat še bolj natančen. Notranjepolitične razmere vplivajo tudi na iransko zunanjo politiko.

V tem tednu bomo večkrat slišali, da minevata dve leti od začetka vojne med Rusijo in Ukrajino. A ta vojna prav v teh dneh traja že celo desetletje. Takrat so se namreč začele napetosti na Krimu in v vzhodnih ukrajinskih regijah, nato pa so separatiste podprle tudi ruske paravojaške enote, prevzele nadzor nad nekaterimi upravnimi stavbami in tako podžgale konflikt, ki je pred dvema letoma z napadom na večji del Ukrajine dobil le še večje razsežnosti. V tem času sta se močno spremenili tudi obe državi in njuni ljudje. Na precej mučen sprehod po vsakdanu Rusov in Ukrajincev nas bo popeljal Matej Hrastar.

Ameriško volilno leto se je s prvimi strankarskimi volitvami komaj začelo, a že sta se izluščila najverjetnejša tekmeca. Donald Trump in Joe Biden. »Številni republikanski volivci se zavedajo Trumpovih pomanjkljivosti, a so prepričani, da so demokrati in Biden čisto zlo. Biden je najbolj dolgočasna in varna demokratska izbira za predsedniško nominacijo, kar si jih lahko zamislite. V politiki je od leta 1972, pa vendar je republikanski tovarni sovraštva uspelo prepričati milijone Američanov, da je Joe Biden zlodej, njegov sin Hunter pa Antikrist.« Tako gost oddaje profesor Jeremy Meyer.

Bližnjevzhodna kriza je najdlje trajajoča na svetu. Morda bo Južnoafriška tožba proti Izraelu za genocid nad Palestinci njena prelomnica. Zagotovo pa življenje v Gazi in širše nikoli več ne bo takšno, kot je bilo. O tem in tudi drugih vidikih je v oddaji Eppur si muove - in vendar se vrti spregovoril nekdanji predsednik, diplomat in profesor mednarodnega prava doktor Danilo Turk.

Hrvaška se je Evropski uniji pridružila pred desetimi leti. Po začetniških težavah tako s prilagajanjem zakonodaji kot z izkoriščanjem sredstev iz evropskih skladov, Hrvaška zdaj bolje krmari skozi evropske politike. A samo članstvo v Uniji pa našim južnim sosedom ni prineslo niti velikega gospodarskega napredka niti popolne demokratizacije družbe in oblasti. Navadni državljani Unijo še vedno doživljajo le kot blagajno brezplačnega denarja, k tej podobi pa je v veliki meri pripomogel sam predsednik vlade Andrej Plenković, ki sebi pripisuje skoraj vse zasluge za trenutni položaj Hrvaške v evropski družini. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Tajvan je država, ki uradno ne obstaja. Kljub temu se na otoku, ki je po bruto domačem proizvodu na prebivalca prehitel celo Japonsko, v nebo vzpenjajo lesketajoči se nebotičniki. Tajvana si zaradi pritiska Kitajske skoraj nihče več ne upa priznati. Pred prelomnimi predsedniškimi volitvami so iz Pekinga žugali volivcem, naj se odločajo med vojno in mirom; naj torej ne podprejo napačnega kandidata. A so storili prav to, za predsednika otoka so izvolili politika, ki se je nekoč razglašal za borca za pragmatično neodvisnost otoka. Laj Čing Te je med kampanjo svoje stališče omilil in zagovarjal ohranitev statusa quo v Tajvanski ožini. Tajvanci v strahu pričakujejo kitajski odziv, čeprav poznavalci razmer menijo, da se Peking za vojaški spopad vsaj za zdaj ne bo odločil.

Združeni narodi so kot institucija nujni v mednarodni skupnosti, a ne delujejo v skladu s temelji, na katerih so bili zasnovani. Predvsem Varnostni svet je talec partikularnih interesov velesil. Slovenija, ki je s prvim januarjem uradno nastopila dveletni mandat nestalne članice Varnostnega sveta, je omenjeni položaj kljub temu prevzela z optimizmom in si bo prizadevala, da bi naredila čim več koristnega.

Navzven sta sociala in skrb za človeka na vrhu političnih prioritet. Je pa vprašanje, ali politika o tem le govori ali to tudi res živi. Po mnenju Evropejcev iz 27-ih držav članic Unije je ključna vsebina, ki bi jo moral evropski parlament obravnavati v prihodnjem mandatu, boj proti revščini in družbeni izključenosti. Če bi si želeli bolj socialno Unijo, potem bi morale članice za začetek sprejeti standarde enotne davčne politike. V predvolilnem času bomo slišali veliko obljub, s katerimi bodo kandidati nagovarjali državljane – kako realno torej je, da bi vprašanje sociale pristalo na vrhu političnih prioritet? Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Podnebne konference so – poleg svoje pogajalske vloge glede zavez o zniževanju izpustov toplogrednih plinov – pomembne tudi kot prostor za strokovne razprave, predstavitve in druge dogodke in srečanja okoljevarstvenikov, strokovnjakov, novinarjev in drugih. Pa tudi za pogovore o tem, kako podnebne spremembe vplivajo na življenje v nekaterih najbolj ranljivih državah, in za proteste, ki so bili v Dubaju sicer močno omejeni. Pot na konferenco je financiral podnebni sklad.

Ko je Jorge Bergoglio 13. marca leta 2013 postal papež Frančišek, je sprožil val zanimanja, ki se leta ni polegel. Bil je prvi neevropski papež po dvanajstih stoletjih, prvi Južnoameričan in prvi jezuit na prestolu Katoliške cerkve. Kardinalski zbor je od njega pričakoval dvoje: da bo prečistil vatikanske finance in Rimu približal periferije Cerkve. Papeško agendo si je nato popolnil s prizadevanji za revnejšo, evangelijsko in družbeno občutljivo Cerkev, ki bo sprejemala vse, ki so se doslej počutili odrinjene. Toda katoliški svet je desetletje pozneje kljub nespornim Frančiškovim dosežkom razklan med njegove privržence in nasprotnike, skepse pa je vse več tudi v papežu naklonjenih krogih. Razloga sta dva: medijska prenasičenost in nedoslednost v dejanjih – celo pri obravnavi zlorab, pri tem pa bode v oči tudi »primer Rupnik«.

Vsa Nemčija gleda njegove dokumentarne filme o dogajanju v vladi. Stephan Lamby je priznan dokumentarist, avtor številnih knjig in reden gost pogovornih omizij o politiki. Od blizu je spremljal nekdanjega kanclerja Helmuta Kohla, nekdanjega finančnega ministra Wolfganga Schäubla, leto in pol je komentiral poteze vlade kanclerja Olafa Scholza. Le nekdanja kanclerka Angela Merkel je bila preveč nezaupljiva. O izzivih in napakah trenutne vlade, o tem, kakšno dogajanje predvideva v prihodnosti in zakaj bo Angela Merkel prihodnjo jesen prekinila molk, pojasnjuje v pogovoru z Majo Derčar Stephan Lamby.

Trpljenje Palestincev v Gazi dobiva biblijske razsežnosti. Je mogoče, da svetovna skupnost 75 let nemo opazuje kršenje vseh pravil, na katerih počiva ureditev po drugi svetovni vojni? Utrip Gaze, utrip Bližnjega vzhoda bomo skušali razložiti z demografsko sliko in pričanjem posameznika z neposredno izkušnjo.