Advertise on podcast: Eppur si muove - In vendar se vrti

Kitajska je s petnajstim petletnim načrtom naredila jasen premik od modela, ki je desetletja temeljil na hitri rasti, k modelu, ki v ospredje postavlja tehnološko avtonomijo in odpornost. Na Daljnem vzhodu ni več ključno, koliko gospodarstvo raste, ampak kako je zgrajeno in kako odporno je proti zunanjim pritiskom. Če bo Kitajska te cilje v prihodnjih letih uresničila – in izkušnje kažejo, da jih pogosto – kaj to pomeni za evropsko industrijo in za svet, v katerem se tehnologija vse bolj prepleta z geopolitiko? Bo stara celina na to odgovorila kot tekmica ali kot partnerica, ki razvoj razume drugače?

Pravica do umetne prekinitve nosečnosti je v Italiji paradoks: na eni strani zgledna zakonodaja, na drugi resničnost, v kateri je zakon zgolj papir. Sprejeli so ga leta 1978, a je splav kljub temu v praksi težko dostopen, saj se več kot polovica zdravnikov in zdravstvenega osebja zaradi moralnih ali verskih razlogov sklicuje na ugovor vesti. V nekaterih italijanskih deželah, kot je na primer Molise na jugu države, je delež tega skoraj 90-odstoten.

V naši vzhodni sosedi Madžarski poteka srdit finiš dolge in predvsem neenakopravne kampanje pred splošnimi volitvami 12.aprila, v kateri gledamo dvoboj med vladajočo stranko Fidesz Viktorja Orbana in opozicijo, zbrano okrog Petra Madyara in desne stranke Tisza. Volilna kampanja je vse bolj naelektrena in je dodatno razdelila že tako polarizirano madžarsko družbo. Viktor Orban je v 16-letih svoje vladavine Madžarsko preoblikoval v iliberalno demokracijo s podreditvijo vseh državnih institucij, pravosodja in medijev ter utišanjem vsakršnih kritičnih ali drugačnih glasov. Za vstop v parlament ima možnost le še skrajno desna stranka Naša Domovina, med tem ko levosredinska Demokratična koalicija in satirična protestna Stranka dvorepega psa ne bosta prestopili parlamentarnega praga. Sandra Krišelj se je s sogovorniki v Budimpešti in drugem največjem kraju na Madžarskem Debrecenu pogovarjala o razmerah na Madžarskem. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Hrvaško gospodarstvo že pet let zapored raste bliskovito, bistveno hitreje od povprečja Evropske unije. BDP se je od prve vlade premierja Andreja Plenkovića pred devetimi leti in pol skoraj podvojil, nezaposlenost nikoli ni bila nižja. Po drugi strani ima država eno najvišjih inflacij, slabe pokojnine, vse težje dostopne zdravstvene storitve. Na čem temelji hrvaška gospodarska rast, ali ljudje res živijo bolje, je Hrvaška ekonomija zgodba o uspehu ali milni mehurček, ki bi v kriznih okoliščinah in brez bogate podpore evropskih skladov lahko počil? O tem govori tokratna oddaja Eppur si muove - In vendar se vrti, ki jo je pripravila naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard.

Politika širokega konsenza, socialni dogovor, visoki davki in visoke socialne pomoči, presežek v proračunu, hitro oboroževanje, stroga politika priseljevanja, vpoklic v vojsko tudi za dekleta, trdna podpora Ukrajini, ohranjanje lastne valute so značilnosti Danske, kjer gredo volivci v torek na predčasne volitve. V zadnjem letu je Evropa Danski stopila odločno v bran. Grenlandija, del danskega ozemlja, ni na prodaj, to sporočilo, namenjeno ameriškemu predsedniku, je obkrožilo svet. Danska ima živahen politični prostor, oblikovanje vladajoče koalicije nikdar ni enostavno, tokrat pa bi znalo biti še težje.

Konec leta je na Češkem prisegla nova vlada, ki jo vodi milijarder Andrej Babiš. Poleg njegovega populističnega gibanja ANO jo sestavljajo ministri iz vrst še dveh evroskeptičnih koalicijskih partneric. Imajo zelo šibko večino, a napovedujejo korenite spremembe, čeprav se je premier že zapletel v spor s predsednikom Petrom Pavlom in se v Pragi napovedujejo množični protesti. Z novo vlado se je pod vprašajem znašla tudi usmeritev Češke glede vezi z EU in podpore Ukrajini. Obiskali smo Prago in se pogovarjali o politični in gospodarski prihodnosti Češke.

Ameriško izraelski napadi na Iran in njegovi odgovori nanje odpirajo nova in nova mednarodno-pravna vprašanja, ki ne puščajo več dvomov v to, da smo globoko vstopili v novo obdobje svetovnega reda, v katerem je pomemben argument moči in ne argument mednarodnega prava.Tudi Evropska unija je pristala na to igro, nekaj najmočnejših evropskih držav pa se je kljub mednarodno-pravnim tveganjem priključilo ameriško-izraelski agresiji.

New York je z novim letom dobil najmlajšega župana v svoji zgodovini, prvega muslimana in demokratičnega socialista na tem položaju, 34-letnega Zohrana Mamdanija. Sin profesorja z Univerze Kolumbija Mahmooda Mamdanija in režiserke Mire Nair, ki niti ni bil favorit lastne – Demokratske – stranke, je zmagal z obljubo narediti mesto dostopno večini njegovih prebivalcev. A volitve so mimo in nastopil je čas izpolnjevanja danih obljub. Kakšna so pričakovanja Newyorčanov in kaj pravzaprav pomeni dostopno bivališče v mestu s tako velikim nepremičninskim tržiščem in precej drugačnimi značilnostmi, kot smo jih navajeni v Sloveniji?

Nemčija, že od konca 19. stoletja obsedena z izvoznimi presežki, je svoj gospodarski model naravnala na čim cenejše vire energije, delovno silo in doseganje čim večje dodane vrednosti v proizvodnji nepogrešljivih industrijskih dobrin. V minulih letih se je ta model zamajal. Nemčija izgublja industrijo. Kako to občutijo v Kölnu? Po odgovore se je odpravila berlinska dopisnica Maja Derčar. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Evropska unija vse bolj odkrito govori o nujni strateški avtonomiji in krepitvi konkurenčnosti svojega gospodarstva. To namerava doseči tudi z uresničevanjem nove evropske strategije - s sklepanjem novih obsežnih trgovinskih sporazumov. Tako je konec januarja napovedala sporazum o prosti trgovini z Indijo, ki bo vzpostavil največje gospodarsko območje na svetu. Indija je država z največjim številom prebivalstva in že več let dosega več kot 7-odstotno gospodarsko rast. Sporazum naj bi okrepil številne industrije tako v Uniji kot v Indiji.

Podnebne spremembe vplivajo tudi na temeljne pogoje za pridelavo hrane. V Kataloniji, eni od evropskih regij, ki jih suše in vročinski valovi še posebej prizadenejo, se tega tudi kmetje in znanstveniki močno zavedajo. Na povabilo inštituta Catalonia International smo v raziskovalnih centrih, na kmetijah in tudi v superračunalniškem centru v Barceloni iskali odgovore na vprašanje, kako pridelovati hrano v svetu, ki se vse bolj segreva, in tudi na terenu videli, zakaj tradicionalne prakse danes ne zadoščajo več.

Izteka se pogodba Novi Start, ki sta jo leta 2010 podpisala ameriški predsednik Barack Obama in ruski predsednik Dmitrij Medvedev. Gre za edini preostali sporazum, ki Rusiji in Združenim državam Amerike, ki skupaj posedujeta 87 odstotkov vsega jedrskega orožja na svetu - omejuje strateške zaloge jedrskih bojnih glav in izstrelitvenih sredstev. Kljub temu, da sporazum že zdaj deluje v omejenem obsegu, spremenjenih okoliščinah novih tehnologij, kot je umetna inteligenca, v luči vpletenosti obeh držav v vojno v Ukrajini, pa tudi v luči povečevanja kitajskega jedrskega arzenala, bi končanje zdajšnjih omejitev, povečalo tveganje za novo oboroževalno tekmo, ne le med jedrskima velesilama, ampak tudi širše.

Grenlandija se je v minulih tednih iz kraja, ki je za večino sveta pomenil predel Zemlje onkraj vednosti, nenadoma preselila v samo središče svetovne politike. Ne zato, ker bi se na največjem otoku na svetu čez noč spremenilo karkoli bistvenega, temveč zato, ker je padel v oko voditelju vojaško najmočnejše države na svetu. Ko ameriški predsednik govori o tem, da Združene države Grenlandijo potrebujejo - in pri tem žuga tudi z uporabo sile - s tem nakazuje premik v političnem jeziku mednarodnih odnosov v smer, ki jo Evropa iz zgodovine že zelo dobro pozna.

Podnebna in okoljska kriza zahtevata drugačen odnos do narave in drugačne prakse delovanja. Kako združevati znanja naših prednikov s sodobnimi tehnologijami? Na različnih področjih to počnejo naši tokratni sogovorniki, ki jih povezuje zavedanje, da narava ni le vir za izkoriščanje.

Južna Afrika je ena tistih držav, v kateri so neenakosti med največjimi na svetu. Ljudje se ne delijo več po barvi kože, temveč po premoženju, na bogate in revne. Obiskali smo Soweto, revno četrt na obronku Johannesburga, kamor se je zaradi apartheida preselilo več milijonov temnopoltih prebivalcev. Nasilje, ropi in posilstva so tam del vsakdanjika. Kriminal se izplača, plen se deli. Politiki so ugrabili državo in si žepe napolnili z ukradenim denarjem. Kam izginjajo zlato in diamanti, ki jih še vedno izkopavajo na skrajnem jugu Afrike? Država propada. Afriški narodni kongres, ki je z Nelsonom Mandelo vodil boj proti nadvladi belopoltih naseljencev, se je izrodil. Zapuščajo ga člani, ki ustanavljajo nove stranke, na skrajnem levem in desnem polu. Slišati je pozive k nacionalizaciji zemlje, ki jo obdelujejo belopolti kmeti, tudi k napadom nanje in celo k umorom. S tako imenovanimi vaškimi stražami smo se odpravili na podeželje, daleč od mest, daleč od ljudi. Med njivami in neskončnimi travniki, sloni in impalami živijo kmetje, ki so prepuščeni samim sebi. So žrtve nasilja in izživljanja tolp. Zanesejo se na pomoč prostovoljcev in, če si lahko privoščijo, tudi zasebnih varnostnih podjetij. Ta vse pogosteje prevzemajo vlogo policije. Številni, ki so se borili za svobodo, so ostali praznih rok. Sanje o enakopravni in napredni Južni Afriki so se razblinile.