Advertise on podcast: Primorski kraji in ljudje

V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje bomo odkrivali Klementa Juga – filozofa in alpinista iz Solkana. Njegova zgodba ne sega le v primorsko zgodovino alpinizma in filozofske misli, ampak tudi v širši slovenski kulturni prostor. Vladimir Bartol ga je občudoval, njegove poteze in ideje pa je pozneje vnesel v svoje literarne like, tudi v roman Alamut. Jug je pri 26 letih umrl v Triglavski severni steni. Okoli njegove smrti so se spletla številna ugibanja in mit. V Solkanu, kjer še danes stoji njegova rojstna hiša, je v Vili Bartolomei na ogled razstava, ki njegovo življenje in razmišljanje predstavlja skozi več kot 700 pisem, ki sta si jih izmenjala z Milko Urbančič. Nataša Uršič se bo v naslednjih minutah pogovarjala z avtorjem razstave, dr. Markom Klavoro.

V tednu kulturne dediščine smo se povabili v Ilirsko Bistrico, natančneje v Guranji kraj, kjer v eni najstarejših hiš na Levstikovi ulici živi 92-letni Anton Mihčič – prava zakladnica spominov na nekoč živahno ulico, njene ljudi, žage, mline, fabrike in gostilne. Na dogodke. Med drugim nam je povedal, zakaj se temu najstarejšemu predelu Ilirske Bistrice reče tudi Sibirija.

V okviru dnevov evropske kulturne dediščine in tedna kulturne dediščine se bo vse do 10. oktobra v 150 krajih po Sloveniji in v zamejstvu zvrstilo 350 dogodkov. Glavni namen je spodbujati zanimanje javnosti za varstvo kulturne dediščine in z njo povezanih naravnih vrednot ter zavedanje, da dediščina pripada vsem. Nacionalni projekt Teden kulturne dediščine spodbuja vključevanje kulturne in naravne dediščine v formalno in neformalno izobraževanje. Oba pa spodbujata sodelovanje strokovne in laične javnosti ter različne poglede na dediščino. Sodeluje tudi Pokrajinski muzej Koper, kamor smo se tokrat odpravili z oddajo Primorski kraji in ljudje. V lapidariju muzeja so si namreč obiskovalci lahko od blizu ogledali, kako poteka delo konzervatorjev in restavratorjev, ki obujajo veliko stensko likovno delo, zgrafito slikarja Vladimirja Lakoviča.

Biti zdravnik ni samo poklic, ampak je poslanstvo, pravi Jožica Mugoša, upokojena zdravnica, specialistka šolske medicine, ki je kar 45 let skrbela za zdravje otrok in mladostnikov na Krasu in v Brkinih. Njeno delo je presegalo zidove zdravstvenega doma, zdravstveno varstvo je približala šolam, družinam in lokalnemu okolju. Za svoje delo je prejela priznanje Slave Lunaček, ki ga podeljuje Slovensko zdravniško društvo, letos je poslala častna občanka občine Sežana. Kljub upokojitvi ostaja primarij doktor Jožica Mugoša aktivna, pogovor z njo, ki ga boste slišali v naslednjih minutah, smo posneli v Portorožu, kjer se je pretekli teden odvijal mednarodni kongres pediatrije, šolske in adolescentne medicine.

Pred vrati je koledarska jesen in oddaja gosti sogovornike iz občine Bloke, z roba Primorsko-Notranjske regije. Bloke imajo zimski rekord najnižje izmenjene termparature v najstarejšem naseljenem najhladnejšem kraju v Sloveniji. Prisluhnite Mateju Pakižu, Alojziju Maziju, Leopoldu Mišiču in meteorologu Andreju Velkavrhu.

V okviru projekta MEDS GARDEN+ je novogoriška občina skupaj s krajani Lokovca uredila gozdno učno pot, ki želi približati dediščino smolarjenja. Na tem koncu Slovenije so domačini začeli smolariti po letu 1948, že dobro desetletje pozneje pa so na deblih črnega bora ostale samo še značilne zareze oziroma smoline. Na sprehod, ki priča o tej pomembni kulturni dediščini gozdnega prostora, vas povabimo tokrat.

Ostanki rimskega pristanišča in rimske vile v Simonovem zalivu so širši javnosti morda najbolj znani, še zdaleč pa ne edine ostaline živahne zgodovine, povezane z našim morjem. O bogati preteklosti pričajo podvodna arheološka najdišča ob vsej slovenski obali, od zaliva Sv. Jerneja v Lazaretu pa vse do Seče. Nanje so ob prvem Mednarodnem dnevu podvodne kulturne dediščine in 25. obletnici Unescove Konvencije o varovanju podvodne kulturne dediščine spomnili, nekatera pa tudi podrobneje predstavili v Pomorskem muzeju Sergeja Mašere v Piranu. Nekaj drobcev je zbrala Jasna Preskar.

V koprski Osrednji knjižnici Srečka Vilharja smo se v oddaji Primorski kraji in ljudje pridružili bralnemu klubu Romantični klepet. A to je v koprski knjižnici le eden izmed klubov, ki združujejo posameznike, ki gojijo veselje do branja, pripovedovanja, poslušanja ter izmenjave izkušenj in mnenj.

Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.

Uradna kopalna sezona je v polnem teku. V slovenski Istri bo trajala vse do 15. septembra. Slovenska obala ponuja več kot 10 naravnih kopališč z reševalci iz vode in urejeno infrastrukturo ter številna druga kopalna območja. Tudi letos so občine pred sezono pospešeno urejale plaže, dostope v morje in spremljajočo infrastrukturo. Pozanimali smo se o novostih.

Družba Vleka in tehnika je hčerinska družba Slovenskih železnic, njen namen pa je prevoz vlakov, vzdrževanje in popravilo vozil, torej lokomotiv in vagonov, pa tudi opravljanje tehničnih pregledov na vozilih. Po državi ima več centrov, eden teh je tudi v Divači. Med železničarji in domačini znan kot "kurilnica" je med najstarejšimi pri nas. Letos namreč mineva 150 let, od kar so jo postavili, njena namembnost pa se do danes ni spremenila. Zaradi povečanega prometa na železnicah in gradnje novih tirov pa bo njena vloga zelo pomembna tudi v prihodnje.

Mineva 10 let od smrti in 110 let od rojstva Mirka Bogića. Mlad je prišel iz Šibenika v LJubljano in na Ljubljanici zasnoval Prvi slovenski jadralni klub. Pozneje se je preselil v Piran. Prejemnik študentske Prešernove nagrade in Bloudkove nagrade na področju telesne kulture, je bil zmagovalec številnih regat in njegovo barko L-5 Pi1500 še danes najdemo pred Pomorskim muzejem v Piranu. Profesor geografije, kustos v Zemljepisnem muzeju v Ljubljani, je bil velik poznavalec vremenoslovja in jadranja. Bil je pisec knjig in Ladijskega dnevnika. V oddaji slišimo tudi Mirkovega sina Mladena in predsednika Jadralske zveze Slovenije Sama Lozeja.

Z oddajo Primorski kraji in ljudje smo se danes povabili v Hrastovlje. Pred in morda tudi v Cerkev svete Trojice, edinstvena zaradi svoje arhitekture in znamenitih fresk. Od začetka leta kulturni spomenik državnega pomena. Ne le v strokovnih krogih, tudi v širši javnosti velja, da cerkev predstavlja izrazit dosežek ustvarjalnosti. Sodi med najpomembnejše kulturne spomenike v državi. Taborska cerkev stoji na vzpetini ob vasi Hrastovlje vsaj od leta 1480. Da se je ohranila v kar se da najbolj avtentični podobi, gredo zasluge tako stroki, kot cerkvi in seveda krajanom, ki s predanostjo skrbijo zanjo. Predstavniki vseh bodo naši sogovorniki v tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje, neposredno iz Hrastovelj. Tam zdaj pozdravljam Barbaro Kampos in ji predajam mikrofon...

Nedeljska oddaja Primorski kraji in ljudje bo tokrat napovedno obarvana. Vsi, ki danes slavite ob polni mizi, morda bo to pravšnje povabilo za vas. Iz Kamenj v Vipavski dolini bo namreč na jutrišnji velikonočni ponedeljek potekal tradicionalni pohod na Malo goro. Zagotovo si je vsaj izhodiščno točko ogledala Eva Furlan, ali se ji je uspelo povzpeti na sam vrh, pa naj pove sama.

Migracije običajno pustijo pečat v obeh svetovih: v tistem, od koder se ljudje izselijo, in tam, kamor pridejo. Migrantke in migranti s seboj ne prinašajo le kovčkov s stvarmi, ampak tudi spomine na domače kraje. Po čem torej najbolj dišijo spomini na dom? Po domačem kruhu? Odgovor na to vprašanje je presenetil študentke in študente Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici, ki skupaj z Društvom ljubiteljev pašte iz Ajdovščine v Rustjevi hiši pripravlja niz pogovornih večerov na temo dediščine pekarstva in mlinarstva. V tej luči so spregovorili tudi o dediščini migracij in njihovem pomenu pri vzpostavljanju današnje večkulturne družbe, kot primer pa so izpostavili aleksandrinke.