Advertise on podcast: Morje in mi

Koprsko pristanišče je veliko delovišče. V njem dela več kot 3000 delavcev, večina je tam tudi zaposlenih, vanj prihajajo tudi zunanji obiskovalci. Po prometnem omrežju se podnevi in ponoči vozijo osebna vozila, tovornjaki, delovni stroji in vlaki. Delavci delajo na višini in v globini, če pomislimo na ladijska skladišča. Zato morajo vsi skrbeti za varnost pri delu. Da bi zaposlene čim bolj pripravili na zahtevne pogoje - tudi vremenske, je Luka Koper letos uredila nov vadbeni center.

Dvig morske gladine kot posledica podnebnih sprememb je neizogiben in prilagajanje nanj bo v prihodnjih letih eden večjih izzivov za obalne regije. Raziskave o tem so med drugim predstavili na nedavnem znanstvenem srečanju z naslovom Slovenska Istra v geografski perspektivi v Kopru. O proučevanju klifov na Debelem rtiču, pa tudi o vlogi urbanih modrih površin, kot je obmorski park Žusterna, v tokratni oddaji Morje in mi.

V Koprskem zalivu je potekala mednarodna vaja, namenjena preverjanju pripravljenosti na večje onesnaženje morja in čezmejnega odziva v Jadranu. Več kot 200 pripadnikov enot, služb, evropskih agencij in ustanov je preverjalo medsebojno komunikacijo, sisteme ukrepanja in uporabnost opreme v primeru izlitja nevarne snovi. V oddaji pa tudi o 17. akciji Čista obala.

V Izoli je potekal 11. Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij. Dogodek se je uveljavil kot pomemben prostor za povezovanje odločevalcev, stroke in izvajalcev razvojnih projektov na področjih trajnostnega razvoja, mobilnosti, varstva okolja in morja. O tem v oddaji Morje in mi, v kateri se bomo ustavili tudi v koprskem mestnem pristanišču, kjer pa so sklenili kulturni projekt, ki ohranja pomorsko in ribiško dediščino slovenske Istre.

V oddaji Morje in mi smo obiskali slovenske marine, kjer so z letošnjo turistično sezono zadovoljni. Veliko je povpraševanja po privezih, med uporabniki pa so predvsem domači gostje. Priljubljena destinacija morjeplovcev ostaja tudi piranski mandrač, kjer za odstranjevanje plavajočih odpadkov odslej skrbi nova naprava.

V Piranu je minuli konec tedna Neptun pod svoje okrilje sprejel letošnjo generacijo novincev. Tradicijo sprejema dijakov prvih letnikov na srednji pomorski šoli negujejo že 80 let. Odslej pa je pomorski krst vpisan tudi v register nesnovne kulturne dediščine.

Organizacija World Weather Attribution je v pred dnevi objavljenem poročilu zapisala, da so temperature morja vzdolž skoraj vseh evropskih obal v nekaterih primerih precej nad povprečjem tridesetletnega obdobja. Še posebej to velja za zahodno Sredozemlje, pa tudi Biskajski zaliv in Iberski polotok na Atlantski obali. Avtorji opozarjajo, da bi lahko segrevanje oceanov škodilo morskim ekosistemom in prehranjevalnim verigam ter v nekaterih primerih zdesetkalo populacije morskih sesalcev in morskih ptic. Ribiči v jugozahodni Angliji poročajo, da se je od lani znatno povečala prisotnost navadne hobotnice - vrste, ki jo običajno najdemo v toplejših vodah ob obalah severne Afrike. O visoki temperaturi morja in posledicah za morske organizme v Tržaškem zalivu tudi v oddaji Morje in mi, z gostjama Andrejo Ramšak, z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo in Ireno Fonda, z Zavod Yousea za ohranjanje biodiverzitete morja.

Morsko dno v koprskem zalivu je muljasto; reke in meteorne vode vanj nanesejo na tisoče kubičnih metrov blata in drugih usedlin. Zato morajo v pristanišču redno čistiti in poglabljati plovne poti, sicer vplutje ladij ne bi bilo več varno. Doslej so mulj, ki so ga pograbili z morskega dna, odlagali na kopno, lani pa so začeli s pilotnim projektom odlaganja mulja v morje. Kako se je obnesel, kaj so pokazali rezultati? O tem se je Nataša Ugrin Tomšič pogovarjala s članom uprave Luke in delavskim direktorjem Vojkom Rotarjem in z Borutom Mavričem, vodjo Morske biološke postaje Piran.

V teh dneh so v Akvariju Piran za obiskovalce pripravili zanimive izobraževalne delavnice. Udeleženci se lahko pridružijo hranjenju morskih živali, spoznajo zanimiva dejstva o prebivalcih slovenskega morja ter o delu akvaristov. Akvarij, v katerem domuje okrog 160 vrst morskih organizmov, smo obisklai v tokratni oddaji.

Zaživela je nova platforma konzorcija Povezani za morje. Na spletnem naslovu zamorje.si lahko javnost z vnosi svojih opažanj raziskovalcem, naravovarstvenikom in odločevalcem pomaga bolje razumeti ter varovati slovensko morje. "Več oči opazuje morje, več lahko odkrijemo," je dejala direktorica zavoda YouSea Irena Fonda, ki je z nosilnim partnerjem društvom Morigenos ter zavodoma NOMED in IZRIIS ustvarilo platformo. Z Ireno Fonda se je pogovarjala Tjaša Škamperle.

Podvodni svet in fotografija mladega potapljača Miho Gutmana navdušujeta že od malih nog. Za seboj ima 15-letni bodoči dijak že okrog 200 potopov na različnih koncih sveta. Najraje fotografira morske pse, v objektiv pa mu je uspelo ujeti tudi druge morske prebivalce, kot je denimo pritlikavi morski konjiček, ki se rad skriva za koralami. Z družino večinoma živi med Umagom in Maldivi, kjer imata starša potapljaško šolo. Svoje podvodne fotografije je Miha Gutman, sicer doma iz Celja, združil na razstavi z naslovom Obrazi oceana. Nazadnje je bila na ogled tudi v koprski knjižnici, kjer je nastala tokratna oddaja Morje in mi. Publikacijo Obrazi oceana si lahko snamete tukaj.

Občasno se v slovenskem morju pojavi zelo veliko meduz. Aprila letos so se s pravo invazijo soočali pri naših sosedih, v Tržaškem zalivu. Problem pa ni samo v njihovi številčnosti, pač pa predvsem v pogostosti pojavljanja. Strokovnjaki to pripisujejo različnim vzrokom, dejstvo pa je, da zaradi tega nastaja škoda, tako v morskih ekosistemih kot tudi v gospodarstvu. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je tako letos objavilo javni razpis za blažitev podnebnih sprememb v ribištvu, ki vključuje ukrepe za reševanje izziva prekomerne pojavnosti meduz v slovenskem morju. Glavni cilj je vzpostavitev inovativne tehnologije za predelavo meduz v kolagen in krepitev ekonomske trajnosti sektorja. S tem izzivom se bodo skupaj z ribiči spoprijeli na Morski biološki postaji Piran. Z njihovimi predstavniki se je o projektu pogovarjala Jasna Preskar.

O strateškem trikotniku severno jadranskih pristanišč v Trstu, Kopru in na Reki govorimo že petintrideset let. Ampak – ali je takšno skupno delovanje sploh realna možnost? In če ni, če torej govorimo še vedno pretežno o tekmovalnosti med njimi – koliko je ta tekmovalnost plodovita? To je le eno od vprašanj, ki si jih zastavlja tokratna oddaja Morje in mi. Položaj dodatno zapleta negotova situacija na vzhodu Evrope in Sredozemlja; ravno vpliv geopolitike na naše luke pa je bila tudi tema nedavne mednarodne konference v Kopru. Avtor oddaje je Janko Petrovec.

Ko se odpravljamo na plovbo, je na prvem mestu varnost. Razmere se na morju lahko hitro spremenijo, zato je pred izplutjem potrebno preveriti vremensko napoved. Med najbolj pogostimi kršitvami pri nas na Upravi RS za pomorstvo beležijo glisiranje preblizu obale in sidranje na zavarovanih območjih. O varnosti na morju smo se pogovarjali s pristaniškim kapitanom Alešem Rotarjem.

Pred dnevi je ponovno zaživela čezmejna pomorska povezava med Trstom, Piranom in hrvaško Istro. Povezava ponuja dobrodošlo alternativo cestnemu prometu, hkrati pa predstavlja zanimiv način odkrivanja obmorskih krajev. Morske teme so povezale tudi mednarodne študente, ki so pred kratkim sodelovali na hekatonu v Kopru. Polovica ekip je izbrala izziv Zavoda YouSea, namenjen razvoju digitalnih rešitev za varovanje morskega okolja