Advertise on podcast: Odprto za srečanja

Oktober nam je v radijski eter v oddajo Midva pripeljal slikarsko dvojino dveh akademskih slikarjev :Gorenjke in Primorca - Klementine Golija in Klavdija Tutte. Primorca je odneslo k njej, na Gorenjsko, a še vedno slika žive barve in simbole Mediterana, Gorenjka pa je v svoj čustveni svet sprejela vse njegove barve, a ostala zvesta svoji nežnejši likovni estetiki. Včasih v skupnem ateljeju iz iste tube iztisneta isto barvo, a nastane drugačna slika, saj jo uporabita na povsem drugačen način. K poslušanju prve jesenske oddaje Midva, vas vabi Nataša Benčič.

Zgornji tok Soče danes velja za enega zadnjih divjih rečnih odsekov v Evropi. A podoba zgornjega Posočja bi lahko bila povsem drugačna, če bi se pred nekaj desetletji uresničili načrti za hidroelektratne, velike jezove in akumulacijska jezera. Italijanske načrte je prekinila druga svetovna vojna, jugoslovanska oblast pa jih je nato obudila. Zgodbo o tem, kako so se pogumni posamezniki uprli tem načrtom in jih preprečili, v novem dokumentarnem filmu Junaki Soče predstavljata Rožle Bregar in Rok Rozman. Premiera 77-minutnega filma, za katerega je glasbo ustvarila zasedba Bakalina Velika in je nastal tudi v koprodukciji RTV Slovenija, bo nocoj v Kinogledališču Tolmin. Z ustvarjalcema se je o zgodovinskem ozadju boja za Sočo, nastajanju filma in prihodnosti reke, ki se danes sooča z drugačnimi pritiski, predvsem zaradi množičnega turizma, pogovarjala Mariša Bizjak.

Slovenci smo narod čebelarjev, kranjska sivka je slovenski ponos, med in drugi čebelji pridelki pa so vse leto nepogrešljiva stalnica na slovenskih mizah. Hkrati pa čebele še nikoli niso bile tako ogrožene kot danes in v sodobnem svetu brez pomoči čebelarjev verjetno sploh ne morejo več preživeti. V tokratno oddajo smo zato povabili prvega med čebelarji. Boštjan Noč ima ljubezen do čebel v genih in srcu, kot predsednik Čebelarske zveze Slovenije pa mu je v zadnjih letih uspelo s sodelavci spisati tudi zgodbo v svetovnem merilu. Za svoje delo je prejel številna priznanja, med drugim tudi medaljo za zasluge Republike Slovenije. Čebelarska zveza Slovenije  siže vrsto let zelo prizadeva, da bi ohranili slovensko avtohtono čebelo kranjsko sivko. Moja glavna skrb so čebele, čebele in čebele. Kdor živi zanje in z njimi, se lažje spoprijema s težavami, ki jih povzročajo klimatske spremembe in nelojalna konkurenca ponarejenega medu. Na srečo se Slovenci dobro zavedamo pomena čebel in vemo, kje dobiti kakovostne čebelje pridelke – to je pri lokalnem čebelarju na domu ali v trgovinah. Boštjan Noč Svetovni dan čebel je presegel vsa pričakovanja. Danes skoraj ni države na svetu, kjer 20. maja ne bi govorili o pomenu čebel in opraševalcev. Kot pobudnik tega dne si niti predstavljal nisem, da bo dosegel takšno svetovno prepoznavnost in spoštovanje. Med številnimi svetovnimi dnevi je prav svetovni dan čebel postal eden najbolj prepoznavnih in najbolj srčno sprejetih po vsem svetu. Boštjan Noč Poglavja: 00:06:15 Zakaj je slovenska čebela drugačna in posebna? 00:08:59 Poletja so v zadnjih letih vse bolj vroča, kako to občutijo čebele? 00:10:27 So kemična sredstva še vedno največji sovražnik čebel? Smo tu naredili kak napredek? 00:13:56 Koliko ponarejenega medu je na naših trgovskih policah? 00:19:02 Kaj so pametni panji? 00:23:19 Kako čebelarstvo še bolj vključiti v turistično promocijo Slovenije?

V tokratni oddaji gostimo Tanjo Španič, izvršno direktorico Združenja Europa Donna Slovenija in eno najbolj prepoznavnih glasnic ozaveščanja o raku dojk in nekaterih drugih rakih. Njena osebna izkušnja z boleznijo jo je že zelo mlado spodbudila, da se je aktivno vključila v delo Europe Donne, svoje znanje in izkušnje pa danes deli tudi na evropski in mednarodni ravni. Za nami je september, vijolični mesec, namenjen ozaveščanju o ginekoloških rakih. Oktober pa je rožnati mesec, ki nas še posebej opomni na pomen ozaveščanja o raku dojk. Ko so mi pri 26 letih postavili diagnozo rak dojk, nisem imela pojma, kaj me čaka. V trenutku so se vsi moji načrti spremenili. Tanja Španić

Društvo za nenasilno komunikacijo že skoraj tri desetletja pomaga ljudem, ki nasilje doživljajo, pa tudi tistim, ki ga povzročajo, obenem pa veliko pozornosti namenja preventivi in ozaveščanju. Kdaj je torej pravi trenutek, da poiščemo pomoč? Ali moramo res čakati, da se zgodi nekaj hudega? Katere oblike nasilja Slovenci najtežje prepoznamo? In kaj sploh lahko človek pričakuje, ko prvič pokliče Društvo za nenasilno komunikacijo? O tem smo se pogovarjali s soustanoviteljico in predsednico društva Katjo Zabukovec Kerin, ki je na svoji poklicni poti pomagala na tisoče žrtvam družinskega in intimnopartnerskega nasilja. S svojim delom pomembno vpliva na večjo senzibiliziranost družbe glede vprašanja nasilja, na opolnomočenje žrtev, rušenje škodljivih stereotipov in ozaveščanje mladih. »Zelo lepo pri našem delu je, da se večina zgodb žrtev nasilja razplete zelo dobro, da si uspejo urediti življenje brez nasilja. O žrtvah pogosto govorimo kot o nemočnih. Ampak v resnici na začetku terja veliko energije že to, da v takih odnosih preživiš, kasneje pa, da zmoreš vse korake, ki jih moraš narediti, da organiziraš drugače organiziraš svoje življenje in življenje svojih otrok … To je res občudovanja vredno in moč, ki veje iz takih oseb, je neverjetna!« Katja Zabukovec Kerin

Janja Klasinc je bila večino svojega delovnega življenja novinarka, a jo je delovna pot odpeljala tudi v politiko in diplomacijo. « Vesela sem, da sem bila v politiki, hkrati pa odločena, da se vanjo nikoli ne bi vrnila«, je povedala ob izidu njenega knjižnega prvenca »ENKRAT NOVINARKA, VEDNO NOVINARKA – spomini na znane novinarje, politike in umetnike«, ki je nedavno izšla pri založbi Sanje. Knjiga je manj običajna avtobiografija, saj avtorica v njej ne govori le o sebi, pač pa niza spomine na mnoga znana imena, ki so v dobrem in slabem, zaznamovala njeno pot : na novinarje, ki so jo bili za zgled, na politike, umetnike. V svoji karieri je bila novinarka, urednica Jane, dopisnica Dela in RTV Slovenije iz Beograda v prelomnih časih odhoda Slovenije iz Jugoslavije, bila je tudi urednica časnika Republika. Kasneje je prestopila v politiko in diplomacijo, kjer se je tudi upokojila in si za 70.rojstni dan podarila knjigo. Rojena je v Kopru, njen oče Tugo Klasinc je bil med ustanovitelji Radia Koper, mama Slavica Klasinc ( nekoč Batištuta) pa je delala v naši glasbeni redakciji. Janjo Klasinc je ob izidu njene knjige na pogovor povabila Nataša Benčič.

V oddaji Odprto za srečanja bomo tokrat zgodovinski. Naš gost bo zgodovinar Massimo Sbarbaro, ki je po rodu Verončan, po življenjski izbiri pa razpet med Trst, Koper in Ljubljano. Sbarbaro je raziskovalec srednjeveške zgodovine – zlasti Beneške republike - deluje pa na Znanstveno-raziskovalnem središču v Kopru. Je tudi nekdanji predavatelj na tržaški univerzi. Že desetletje raziskuje četrto križarsko vojno, predvsem njene politične, gospodarske in ozemeljske posledice ter način, kako se je ohranila v zgodovinskem spominu. Z njim bomo govorili o odpravi, ki je leta 1204 namesto v Sveto deželo pripeljala do zloma Zadra in osvojitve Konstantinopla – čemur je tudi posvetil svojo najnovejšo knjigo. Foto: osebni arhiv.

V oddaji Odprto za srečanja v nadaljevanju objavljamo intervju z violinistko Ano Mezgec. Ana Mezgec je v našem prostoru ena redkih akademsko izobraženih glasbenic z izjemno širokim pogledom na glasbo različnih zvrsti. Je članica prvih violin Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in je hkrati članica več glasbenih zasedb, ki izvajajo druge zvrsti, kot je na primer etno zasedba Brencl banda, pa jazzovsko obarvan Jarc Gregorin Trio in šansonjerska Nakána. Glede na to, da je izvrstna glasbenica, se vedno ujame z najboljšimi v svetu glasbe. Ana Mezgec je avtorica glasbe, izvedene na drugem koncertu ob sončnem vzhodu, ki je potekal pri cerkvi svetega Andreja na Vrhovlju pri Kožbani. Njeno glasbo je izvajala tudi njena zasedba Klasik Nakána. Doživetja ni mogoče preprosto opisati z besedami. V enem od vročine razbeljenih julijskih ponedeljkov v tednu pred izvedbo koncerta ob sončnem vzhodu, se je na kamnitem dvorišču pod figovcem ene najbolj prepoznavnih hiš v vasi Koprivna na Krasu z Ano Mezgec srečala Simona Moličnik in sproščeno sta poklepetali. Koncert ob sončnem vzhodu v Brdih z zasedbo Klasik Nakána je potekal 25. julija. Če ste ga zamudili in je tale intervju v vas vzbudil radovednost, ga še vedno lahko najdete v videu na spletni strani Radia Koper.

Ljudje imamo številne in različne, a po navadi skromne želje. V oddaji Odprto za srečanja pa bomo spoznali človeka, čigar želja je vse prej kot skromna: Jaka Jeraša, bi rad na povodcu imel sonce. Eden najbolj poznanih in priznanih slovenskih fotografov, si je odtrgal pol ure za nas. V studiu ga je gostil Armando Šturman …

Naš tokratni gost oddaje Odprto za srečanja je odraščal v Kuvajtu, med drugim so ga oblikovale Benetke, gospod Birkenstock, potomec ene najstarejših čevljarskih dinastij na svetu, pa je postal njegov mecen. To je Klemen Brun, v prvi vrsti akademski slikar in umetniški vodja mednarodnega festivala vizualnih umetnosti Art Circle.

Na vzhodnem robu zgodovinskega jedra Kopra stoji zid. Večina meščanov ga ima še vedno za zid nekdanjih zaporov, čeprav so se v poslopja za njim že pred leti vrnili njihovi nekdanji, večstoletni lastniki frančiškani. Ti so prvič prišli v Koper že v 13. stoletju, danes pa v mestu živi samo eden: pater Bogdan Rus. Že štiri leta se bori za obnovo samostana in cerkve svete Ane, ki sta nekoč veljala za eno središč mestne kulture in omike. Razmišlja o dragocenih umetninah in knjižnih zbirkah, ki jih je samostan izgubil. Skrbi za desetine študentov, ki zdaj naseljujejo njegove prostore. In zraven redi še edine koze, ki živijo na Kozjem otoku, kakor so Koper imenovali Rimljani. Patra Bogdana Rusa je v oddajo Odprto za srečanja povabil Janko Petrovec.

V oddaji Odprto za srečanja predstavljamo izjemno mlado glasbenico, ki je že v otroških letih izkazala svoj dar in je v prav tistem obdobju že večkrat snemala v našem studiu Hendrix. To je klasično izobražena glasbenica, dirigentka z absolutno zmago na mednarodnem tekmovanju La Maestra v Parizu, glasbenica z nazivom najboljše dirigentke na svetu: maestra Mojca Lavrenčič iz Vipave. Mojca Lavrenčič je pianistka, čembalistka in dirigentka. Dirigira vsem profesionalnim orkestrom v naši državi in v tujini. Februarja letos je bila sprejeta na prestižno tekmovanje, na katerega sprejmejo le šestnajst udeleženk na podlagi prijavljenih posnetkov in življenjepisa. Mojca je bila sprejeta po srečnem naključju v zadnjem trenutku in zmagala. Urnik se ji je hipoma natrpal, ponudbe dežujejo iz vsega sveta. Na 77. rojstni dan Radia Koper je studio Hendrix postal bogatejši za novo mešalno mizo in prenovljeno režijo. Odprtje je pospremil koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z dirigentko Mojco Lavrenčič. Brez oklevanja je sprejela povabilo domačega okolja in kljub razpršenosti po svetu našla čas zanj. Po vaji z orkestrom je bila Mojco Lavrenčič pripravljena podeliti misli z urednico Simono Moličnik.

Karmen Kastelic Pipan je slikarka, avtorica in ustvarjalka podob ter zgodb. Njena likovna dela zaznamujejo Kras, zemlja, tekstura in spomin. Ta občutek plastenja sveta živo odzvanja tudi v njenem romanu "Blaganica". Njena različna umetniška izražanja niso ločena, ampak govorijo isti notranji jezik.

Sobotno dopoldne je čas za posebne sogovornike. Vsak od njih prinaša morje zgodb. Odprto za srečanja je prostor za osrednji tedenski intervju Radia Koper.V ljubljanski Drami je Marijana Brecelj nanizala dolgo vrsto izjemnih vlog, še bolj pa so si njen obraz in glas zapomnili televizijski in filmski gledalci in radijski poslušalci. 8. junija je praznovala okroglih 80 let in v desetletjih bogate ustvarjalnosti prejela številne ugledne nagrade, med zadnjimi nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre. Najbolj pretresljiva je srhljiva aktualnost monodrame Nemško življenje. Iz zgodovine se nismo naučili nič. Še bolj pretresljivo pa je, da smo izgubili pravico obsojati preteklost, vse kar se je dogajalo. Čas, v katerem živimo, je morda še hujši od tistega med drugo svetovno vojno. Marijana Brecelj, igralka Še vedno veliko igra, to ji pomeni največ. Simpatična je, zgovorna, radoživa. Njen zadnji projekt je monodrama Nemško življenje, po besedilu britanskega dramatika Christoperja Hamptona, ki ga je je režiral Alen Jelen. V predstavi – to je sploh njena prva monodrama - igra Goebbelsovo osebno tajnico Brunhilde Pomsel, ki je v resničnem življenju šele pri 103 letih brez opravičil spregovorila o dolgo zamolčanem. Monodrama nam nastavlja močno ogledalo - o molku, prilagajanju, odgovornosti. Sooča nas z zgodovino in z nami samimi. Predstava je bila pred kratkim uvrščena v spremljevalni program Borštnikovega srečanja. Pod okriljem Primorskega poletnega festivala si jo bomo lahko v Kopru ogledali 28. julija. Predstavo je režiral Alen Jelen, nastala pa je v produkciji Škuc gledališča.

Čeprav živimo v času, ko imamo na dosegu roke nešteto nasvetov o zdravju, prehrani in dobrem počutju, smo pogosto bolj zmedeni kot kadarkoli prej. Komu verjeti? Kaj v resnici deluje? In kako se sploh lotiti spremembe, da ta zdrži tudi v vsakdanjem tempu življenja? O tem bo v oddaji spregovoril Jani Konjedic – po izobrazbi zgodovinar, po poklicu prehranski svetovalec, po duši pa raziskovalec dobrega počutja. Nekdanji vrhunski odbojkar danes svoje izkušnje in znanje združuje v svetovanjih, predavanjih, podkastih in pisanju, kjer poskuša zdravje približati na razumljiv in življenjski način. V pogovoru bo med drugim razkril, kako se je njegova pot začela, kaj ga je šport naučil o disciplini in ravnotežju ter kaj Slovenci pogosto delamo narobe – ali prav – ko gre za skrb zase.