Advertise on podcast: Odprto za srečanja

Gosta oddaje Midva v mesecu aprilu sta dr. Milena Bučar Miklavčič in Ernest Kante. Njuna skupna ljubezen so oljke. Milena Bučar Miklavčič je v svet ponesla slovensko oljčno olje in mu nadela priznano ime v mednarodnem in domačem okolju, kjer širi svoje bogato strokovno znanje. Z znanjem, s strokovno pomočjo pa povezuje tudi oljkarje z juga in severa Primorske. Med njimi je tudi Ernest Kante iz Vipave, ki je svoje prve oljke zasadil leta 2011, že dolgo jim družbo delajo tudi leske. Je tudi vodja goriškega panela oljkarjev, s to dejavnostjo pa diha cela družina Kante. Z gostoma oddaje Midva, v kateri mesečno spoznavamo nove dvojine, se pogovarja Nataša Benčič.

Primož Jovanovič se je letenju zapisal z devetnajstimi leti, ko je na ajdovskem letališču opravil izpit za pilota jadralnega letala. Ljubezen do vsega, kar je povezano z letali, je nadgradil z enoletnim šolanjem na letalski akademiji v ZDA. Po vrnitvi je v Ljubljani dokončal še letalski oddelek Strojne fakultete in se kot prometni pilot zaposlil pri Adrii Airways, kjer je več let služboval tudi kot vodja Adrijine letalske šole. Septembra 2019 je zbral posadko in opravil zadnji polet z letalom slovenskega letalskega prevoznika, ki je šel nekaj tednov pozneje, po 58 - ih letih delovanja, v stečaj. Ostaja aktiven v poklicu, saj je pilot poslovnega letala, obenem se ukvarja z izdelovanjem stilnega pohištva iz odsluženih letalskih delov in opreme.

Dr. Aleksander Zadel je klinični psiholog, ki smo ga spoznavali skozi različne projekte in kot odličnega govorca. Zapleteno ob njem postane razumljivo, nemogoče se zdi mogoče. Ljubezen vedno zmaga. Svetloba pa premaga temo, čeprav je vmes »veliko frke«, kot pravi. Tudi družbeni trenutek pri nas in v svetu razloži skozi oči in dušo psihologa - vselej z odgovornostjo. Skozi njegove besede lažje razumemo kaj pomeni manipulacija, kaj laž, kaj vseenost, kaj strah, kaj verbalna nasilnost in kaj nevarnost spletne anonimnosti. Ob vsem naštetem pa je tudi duhovit – razlog več za poslušanje pogovora, ki ga je v Gledališču Koper v sklopu radijskega projekta Pogovorni večeri, vodila Nataša Benčič.

Vita Mavrič je ženska ustvarjalnega duha, čutnega izraza in popolne predanosti Življenju; osebnost bogatih gledaliških in glasbenih izkustev ter vodilna moč razvoja slovenskega šansona. Bila je soustvarjalka in sodelavka vseh Velikih, ki so pisali Zlata leta slovenske popevke, je ustanoviteljica Café teatra in festivala La vie en rose. Več kot tri desetletja se dotika src občinstva s samolastnimi in neposrednimi avtorskimi glasbeno gledališkimi zgodbami, kar devet celostnih albumov vsebuje njen opus. Ob tem ima Vita Mavrič manj poznano bogato družinsko zgodbo, ki jo vodi nazaj do koroške ljudske pripovedi o Mojci Pokrajculji. Mnogo je vzrokov za prijeten, sproščen in iskren pogovor.

V oddaji Midva spoznavamo različne dvojine. Gosta tokratne oddaje sta se spoznala v zdravniški ordinaciji. Lia Bordon se je rodila kot ženska v moškem tellesu, transspolnosti ni izbrala, z njo se je rodila. Miloš Petrović je zdravnik, specialist urolog, genitalni kirurg in implantolog z mednarodnimi izkušnjami. Njuno srečanje je rodilo novo žensko. Z gostoma se pogovarja Nataša Benčič.

"Zanimanje za humanistiko v zadnjih letih upada, rastoča pa je v tistih državah, kjer so jo uspeli približati sodobni tehnologiji, torej kjer je dobila inovativne poti in smeri", pravi klasična filologinja in predstojnica oddelka za italijanistiko na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem Jadranka Cergol Gabrovec. V lepih spominih ima še obdobje, ko je poučevala na šolah v Trstu, Gorici in na avstrijskem Koroškem. Ukvarja se s humanistično tradicijo na Primorskem in s slovensko književnostjo v Italiji. Pravkar zaključuje monografijo Sprehodi in prepleti besed ob meji.

Matjaž Gruden že leta vznemirja slovensko kritično javnost s pronicljivim vpogledom v aktualna vprašanja tega sveta, ki jih objavlja v časniku Večer. Kolumne pod skupnim naslovom Na Zahodu nič novega so postale obvezno čtivo, avtor pa jih širi tudi po družbenih omrežjih. Toda pri tem gre za tako rekoč prostočasno dejavnost Matjaža Grudna, ki službene dneve po večini preživlja na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu. Med številnimi funkcijami, ki jih je tam zasedal v minulih tridesetih letih, izpostavimo zadnjo: je direktor direktorata Sveta Evrope za demokracijo. Mimo vsega omenjenega pa je zaznamoval številne generacije slovenskih otrok z glavno vlogo v legendarnem filmu Sreča na vrvici. - Matjaž Gruden je bil gost četrtkovega Pogovornega večera Radia Koper v Mali dvorani Gledališča Koper; vabimo vas, da posnetku pogovora prisluhnete v tokratni oddaji Odprto za srečanja.

Na odru Gledališča Koper smo gostili Marka Grguroviča, lastnika podjetja Triternion, ki je pred sedmimi leti z računalniško igro Mordhau vstopil v igričarsko vesolje. Ekipo je moral razširiti, zato je sledila selitev iz Kopra v Ljubljano. Kakšno igro snuje danes in kako je sestavil studio, kjer dela 35 zaposlenih z vsega sveta? O begu možganov iz Kopra v Ljubljano in o odvisnosti od računalniških iger ga je spraševala Tjaša Škamperle.

V oddaji Midva spoznavamo različne dvojine, Tokrat sta nam vrata svojega sveta odprla brat in sestra, Lara in Den Baruca. Redko je v kakšni družini doma toliko ustvarjalnosti kot pri družini Baruca iz Kopra. Oče in stric sta glasbenika, Lara in Den pa prepoznavni imeni slovenske in mednarodne umetniške pokrajine – Lara je glasbenica, izjemna pevka, Den pa režiser, snovalec video vsebin, ki jih prepleta s presežnim tehničnim znanjem. Z Laro in Denom se pogovarja Nataša Benčič.

Janez Per in Alen Steržaj. Vodja Alpskega kvinteta in mojster baritona ter bas kitarist iz glasbene zasedbe Big Foot Mama. Dovoljšnja podatka, da prisluhnete oddaji? V oddaji boste slišali tudi Fante spod Šilentabra. Premierno so izvedli lastno različico Steržajeve pesmi, napisane za Ansambel Lojzeta Slaka, Nekaj sladkega. Za 'češnjo na tortici' pa so Fantje spod Šilentabra zaigrali še Šegovčevo vižo stoletja Kam le čas beži, skupaj z mojstrom baritona Janezom Perom in bas kitaristom Alenom Steržajem.

Dr. Danilo Türk, tretji predsednik Republike Slovenije, je eden najbolj izkušenih slovenskih diplomatov. Bil je prvi veleposlanik Republike Slovenije pri OZN. Na prelomu tisočletja je na povabilo takratnega generalnega sekretarja Kofija Anana postal njegov pomočnik za politične zadeve. S strokovnjakom za mednarodno pravo smo se pogovarjali o številnih kriznih žariščih po svetu, v Venezueli, Grenlandiji, Ukrajini, Palestini, o upadanju veljave Evropske unije, pa tudi o domači politiki, iskanju novih obrazov ter o ustavnih pristojnostih predsednika države in odnosih z državnim zborom in vlado. Poglavja: 00:00:47 Za razliko od kakega drugega bivšega predsednika ne objavljate veliko zgodb na socialnih omrežjih. Vam ta svet ni všeč? 00:05:05 Svet pretresajo konflikti, pri tem pa so številni zelo kritični do trenutne vloge ZN. Kako jo ocenjujete vi? 00:09:42 Kako gledate na zadnje dogodke v Venezueli? Je to še en poraz mednarodnega prava? 00:20:23 Kako gledate na to in druga dejanja ameriškega predsednika, ki zase pravi, da ne potrebuje mednarodnega prava in da ga lahko ustavi le njegova morala. Bo Grenlandija ostala Grenlandija ali bo spremenila lastništvo in se bo preimenovala? 00:23:46 Se je Evropa v 'boju za Grenlandijo' nekako spet povezala? 00:29:06 Je tudi v Evropi težava v njenem vodstvu? 00:37:30 Je vlaganje v oboroževanje prava smer? 00:40:43 Palestinci so lani dočakali nov obsežen val priznanj v Združenih narodih. Iz Gaze pa še naprej poročajo o smrtonosnih napadih. Na kateri točki tega konflikta smo, vidite možnost dokončne rešitve, bosta na koncu tam vendarle dve državi? 00:51:24 Bo nekoč zaradi vojnih grozodejstev v Gazi prišlo do novih nürnberških procesov? 00:53:40 Kako ocenjujete domačo politiko? Kaj po vašem pomeni razdeljenost volilnega telesa in nenehno iskanje novih obrazov v politiki?

Kaj se ti v resnici dogaja v umu, ko postavljaš vprašanje? Tako se na svoji spletni strani sprašuje ena najbolj veščih spraševalk, kar jih poznamo na Slovenskem. Še več: pogovor z njo je posebno doživetje, izpisani intervju pa sogovorniku ponuja svež, neznan vpogled v samega sebe. In ni jih malo, ki so njeno povabilo k intervjuju sprejeli kot najdragocenejšo nagrado za svoje delo. – Novinarka Delove Sobotne priloge Patricija Maličev je spraševalka, pripovedovalka in raziskovalka skritih kotičkov ljudskih zgodb. Je tudi Goričanka in prebivalka sveta, ki si ne pušča postavljati mej. Janko Petrovec jo je pred dnevi gostil na Pogovornem večeru v Gledališču Koper. Patricija Maličev torej – v oddaji Odprto za srečanja.

Vsak mesec znova v oddaji Midva spoznavamo nove dvojine in tokrat je Nataša Benčič v goste povabila dva pesnika, saj je letošnje leto Vlada RS ob 100 letnici smrti Srečka Kosovela, razglasila za Kosovelovo leto. Vanja Pegan in Marko Matičetov sta Primorca, Vanja je Pirančan, ki je pognal korenine v Izoli, a vsak dan poučuje kitaro v Piranu; Marko pa živi v Luciji, a se vsakjdan vozi v Sežano, kjer je direktor Kosovelove knjižnice. Odlična pisca sta, pogosto ju prevajajo in oba sta konec lanskega leta izdala novi pesniški zbirki. Pesnika v pesnikovm letu sta zdaj z nami - v oddaji Midva.

Na pedagoškem področju bi težko našli funkcijo, ki je Anton Baloh v minulih 44 letih, kolikor je dolga njegova pedagoška kariera, ne bi opravljal. Bil je skorajda vse, od razrednega učitelja na začetku svoje poklicne poti do ravnatelja osnovne šole na koncu, z vmesnimi postajami na vodstvenih položajih več šol in javnih zavodov. Bil je tudi svetovalec župana in glavni tajnik univerze ter šolski inšpektor. Skupaj s svojimi vsakokratnimi sodelavci si je prizadeval, da bi mladi iz šolskih klopi odnesli čim več znanja in lepih spominov. Številna priznanja dokazujejo, da mu je to v veliki meri tudi uspelo. Konec lanskega leta se je upokojil, zato ga je Jasna Preskar povabila, da poslušalcem predstavi svoje bogate izkušnje in tudi prihodnje načrte.

Jože Krečič iz Ajdovščine je tudi po upokojitvi ostal tesno povezan z okoljem, ki ga je zaznamovalo večino njegove poklicne poti. V ajdovskem Mlinotestu je dolga leta skrbel za pekarstvo, danes pa se 77-letni Ajdovec posveča raziskovanju zgodovine podjetja in jo umešča v širši kontekst industrijskega razvoja Vipavske doline. V monografiji Brez moke ne bo kruha razkriva, da je bilo v Zgornji Vipavski dolini v zadnjih štiristo letih vsaj 300 lokacij, kjer je stal mlin. V oddaji Odprto za srečanja bo Nataši Uršič med drugim povedal, kdaj in zakaj je moral biti beli kruh na mizi vseh delavcev ter kateri mlin je najbolj krojil usodo Ajdovščine – danes ene gospodarsko nadpovprečno uspešnih slovenskih občin.