Advertise on podcast: Oder

Besedili Tri četrtine sonca in Velik igralec, ki mu to ni uspelo postati, ki ju je napisal Dušan Brešar Mlakar, sta posvečeni dvema igralcema: Juliju Guštinu, po rodu tržačanu in Ivanu Jezerniku, doma iz bližine Žalca, ki sta bila več desetletij člana Mestnega gledališča ljubljanskega, sodelovala pa sta tudi na filmu, radiu in televiziji. Besedili govorita o njunih igralskih in osebnih življenjih, zaznamovanih s trdim igralskim študijem in izjemno odrsko koncentracijo ter človeškem dostojanstvu, saj je v času poklicne kariere obema vid zaradi bolezni skoraj popolnoma opešal. S tokratno oddajo obeležujemo Mednarodni dan bele palice, 15. oktober. Vabimo vas k poslušanju!

Ob praznovanju osemdesetletnice akademije za gledališče, radio, film in televizijo je bil naš gost dr. Blaž Lukan, dolgoletni profesor dramaturgije in predstojnik za dramaturgijo in scenske umetnosti. V oddaji osvetli zgodovino študija dramaturgije od začetkov ob ustanovitvi akademije do zdajšnjega študijskega programa. Poklic dramaturga se je namreč spreminjal hkrati z razvojem gledališke prakse. Zato tudi izmuzljiva definicija poklica dramaturga in njegovega dela najde prostor v vsakokratnem angažmaju dramaturga, v sodelovanju in skupnem snovanju z drugimi udeleženci v ustvarjalnem procesu, ki postaja prevladujoča praksa v sodobnem gledališču. Avtorica in voditeljica oddaje: Vilma Štritof Tonski mojster: Vladimir Jovanović Oddaja je bila posneta 5. oktobra 2026 na Radiu Slovenija.

Dramatizacija romana za odrsko uprizoritev je bila v slovenskem gledališču v prvem desetletju novega tisočletja razširjen fenomen, takrat smo govorili tudi o krizi dramatike, nastajale so različne pobude in delavnice dramskega pisanja, ki so dramatiko prebudile in ji tudi dale nov zagon, vendar dramatizacije v slovenskem gledališču – in tudi na tujem – niso redka praksa. Pojavljajo ves čas profesionalnega gledališča v Sloveniji, včasih pogosteje, včasih redkeje, na ta način so bili uprizorjeni različni avtorji, starejši in sodobniki, in tudi v različnih manirah in različnih obdelavah in predelavah proznih besedil.V monografiji Iz romana na oder: Dramatizacija sodobnega slovenskega romana dr.Breda Marušič sistematično obravnava prenos izvorno nedramskih besedil v gledališki medij, raziskuje in razrešuje terminološko neenotnost, ponuja zgodovinski pregled dramatizacij v slovenskih gledališčih in podrobneje obravnava trinajst dramatizacij sodobnega slovenskega romana, ki jih razvrsti v tri sklope, ki se med seboj razlikujejo po povezanosti dramatizacije z izbranim romanom oziroma prototekstom. Monografija je izšla pri Slovenskem gledališkem inptitutu v zbirki Dokumenti. Dr. Bredo Marušič smo povabili pred mikrofon, vabimo vas, da ji prisluhnete!

Erik Satie, francoski skladatelj in pianist, je proti koncu 19. stoletja napisal skladbo Vexations, na partituri ni označil nobenih napotkov, kako naj bi se odigrala, na vrhu pa je zapisal: »Če hočemo zaigrati ta motiv 840-krat zapored, se je dobro pripraviti vnaprej in v največji tišini, upoštevaje pomembna obdobja popolnega mirovanja.« Satiejevo delo je navdahnilo tudi plesalko in koreografinjo Matejo Železnik, ki je skupaj z dramaturginjo Saro Živkovič Kranjc zasnovala plesno-gibalni performans Vexations – Vaje v nelagodju, ki je trajal 12 ur. O izkušnji ustvarjanja in nastopanja v tako dolgem perofmativnem dogodku se pogovarjamo z Matejo Železnik, režiserko, Saro Živkovič Kranjc, dramaturginjo, Polett Kasza, plesalko in performerko v predstavi ter Simono Đonlić, pianistko. Vabljeni k poslušanju!

Kaj se zgodi, ko ustvarjalec gledališču posveti velik del svojega življenja? Kje se konča gledališče in začne življenje – in ali je to mejo sploh mogoče potegniti? Vinko Möderndorfer je eden najvidnejših slovenskih dramatikov, pisateljev, esejistov in gledaliških režiserjev. O prepletanju gledališča in življenja, umetnosti in politike je Vinko Möderndorfer pisal tudi v knjigi esejev, izdani letos. V pogovoru z njim bo beseda tekla tudi o posebni zaljubljenosti v gledališče – o vztrajnem vračanju k gledališču kljub njegovim protislovjem, razočaranjem in nenehnemu vprašanju, zakaj ga pravzaprav še potrebujemo. Pa tudi o tem, zakaj gledališče ni samo predstava, ampak tudi način gledanja na svet, ljudi in samega sebe. Povezali pa bomo tudi gledališče in radio. Möderndorfer je namreč avtor besedila novega zvočnega projekta Ivan Hribar, ljubljanski župan, ki je nastaja v produkciji 3. programa Radia Slovenija – programa Ars in Muzeja in galerij mesta Ljubljane. V oddaji so uporabljeni odlomki iz treh oddaj Naši umetniki pred mikrofonom: Polde Bibič, redaktor Ciril Stani, 1987, Štefka Drolc, redaktor Danilo Pokorn, 1984 in Slavko Cerjak, avtor Tomaž Simon, 2006.

Po uvodni, napovedni oddaji o 29. festivalu Mladi levi, ki se je odvijal med 22. in 29. avgustom, tokrat ponujamo vtise in pričevanja, ki smo jih zbrali ob obiskih dnevnih in večernih prireditev festivala. Poleg programa predstav, sorodnih scenskih, vizualnih in dogodkov mešanih zvrsti, je dva dni trajal dogodek različnih vsebin in oblik z naslovom Manifest manj. Z vprašanjema »Kako živeti, ustvarjati in sodelovati v obdobju, ko imamo občutek, da svet razpada hitreje, kot nam ga uspe razumeti? In kako si kljub temu zamišljati prihodnost, ki ne temelji samo na izčrpavanju – človeških in nečloveških živali, prostora, časa, planeta?« je dogajanje v Športni dvorani Tabor z umetnostjo, pogovori, skupnostjo in praktičnimi orodji odpiralo prostor za razmislek o drugačnih načinih bivanja in delovanja na področju umetnosti in kulture, pa tudi onkraj. Vabimo vas, da prisluhnete pogovorom in razmislekom o gledaliških predstavah ustvarjenih po načelu "zero waste"/"brez odpadka", o odrasti v umetniških praksah in ekonomiji krofa ter o izbranih umetniških dogodkih in nagradah Zlata strela.

Pri Založbi Univerze v Ljubljani je izšla nova znanstvena monografija Gledališče v dramatizirani dobi tekoče moderne. V njej dramaturg, teatrolog in redni profesor na ljubljanski AGRFT dr. Tomaž Toporišič gledališče obravnava kot prostor, v katerem se uprizarja družba, pri čemer raziskuje, kako se družbene spremembe skozi različna obdobja odražajo v gledaliških praksah. Z avtorjem smo se pogovarjali o nerazdružljivi povezavi med gledališčem in družbo od avantgardnega gledališča v 60. in 70. letih pa vse do danes.

Letošnji 29. mednarodni festival Mladi levi nastaja v svetu, ki ga zaznamujejo vojne, družbene razpoke, prostorska problematika, razpad solidarnosti. Teme, ki jih je festival zaznal in nanje odgovarjal že v preteklosti, letos v ospredje priplavajo še bolj zaostreno. Kot opozarja organizacijska ekipa zavoda Bunker, letošnja festivalska edicija ne obljubljanja velikih sprememb in velikih zgodb. Bolj pomembno se jim zdi vztrajanje pri skupnih prostorih mišljenja in ustvarjanja. Stabilnost in vztrajanje razumejo kot zmago in zavezo, festival pa tako ne odpira le prostora za komunikacijo med umetnostjo in občinstvom, temveč nudi tudi podporno okolje za mlade umetnike, ohranja povezavo z umetniki iz prejšnjih festivalskih let, poudarja skrb in na hiperprodukcijo odgovarja s počitkom. O teh temah se bomo v oddaji pogovarjali z Almo R. Selimović, direktorico festivala in zavoda Bunker, ki organizira festival, ter oblikovalkama umetniškega programa festivala, Klaro Drnovšek Solina in Mojco Jug. Vabljeni k poslušanju!

"Nismo bili priljubljeni, ker bi se v časopisih pojavljale naše slikice, priljubljeni smo bili zaradi svojega dela," je v svoji biografiji Kot bi Luna padla na Zemljo, ki jo je ustvarila skupaj s pisateljem Tadejem Golobom, povedala izjemna filmska in gledališka igralka Milena Zupančič. Decembra letos bi dopolnila 80 let, a jih žal ni dočakala. Ob njenem slovesu poslušamo ponovitev pogovora, ki se je odvil na odru Cukrarne na prvem Avdiofestivalu Radia Slovenija leta 2022. Izhodišče je bila zvočna knjiga po biografskem romanu, ki jo je Milena Zupančič kar sama prebrala. Foto: Bobo.

Kristijan Muck (1941) je igralec, režiser, likovnik, esejist, pesnik, dramatik, pedagog in še kaj. V pogovoru z Vilmo Štritof se predstavi kot neutruden iskalec in premišljevalec, usidran v bogat duhovni svet, ki se odraža v njegovem obsežnem opusu raznolikih stvaritev, povezanih predvsem z gledališčem. Oddaja je bila posneta septembra 2025. Vabimo vas k poslušanju!

Poslušajmo odlomke iz besedila Trg VII. kongresa ZKJ 1. Za zbornik o Dušanu Jovanoviću, ki je izšel ob obsežni retrospektivni razstavi v Cankarjevem domu na začetku leta 2025, ga je napisal Janez Pipan. Janez Pipan se je kot režiser – dramaturg v Mladinskem gledališču Ljubljana zaposlil ob nastopu Dušana Jovanovića kot umetniškega vodje tega gledališča konec 70. let prejšnjega stoletja in bil soustvarjalec na novo in ambiciozno zastavljenega gledališča, ki mu je prav Jovanović nadel tudi nov naziv: Slovensko mladinsko gledališče. Pipanovo besedilo dopolnjujejo odlomki izbranih predstav, ki jih je Dušan Jovanović režiral v tem obdobju, oddaja pa je nastala v sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom, tudi izdajateljem omenjenega zbornika.

Zvok in glasba sta v gledališču skoraj vedno prisotna, ustvarjata vzdušje in soustvarjata dramaturgijo doživetja. V primerjavi s prostorom in scenografijo sta dosti bolj abstraktna, toda hkrati med temeljnimi elementi gledališke predstave. V tokratni oddaji se pogovarjamo z Gašperjem Lovrecom, igralcem, oblikovalcem zvoka in ustvarjalcem izvirne glasbe v gledališču, ki je soustvarjal zvočno pokrajino predstav in med drugim sodeloval z Živo Bizovičar, Varjo Hrvatin in Klemnom Kovačičem. Vabljeni k poslušanju!

Brechtovo ustvarjanje in horizont komunizma je naslov izbora teatroloških študij o Bertoltu Brechtu, ki je pred desetimi leti izšel pri Knjižnici Mestnega gledališča Ljubljanskega. Avtor študij – te so nastajale od šestdesetih do devetdesetih let – je hrvaški akademik in svetovno priznani brechtolog dr. Darko Suvin. V uvodu k izdaji je poudaril, da Brecht ni bil le dramatik in avtor pomembnih teoretskih spisov o gledališču, temveč tudi eden največjih pesnikov svojega obdobja. »Vse, kar je napisal,« pravi, »je imelo jasno poetsko obzorje in je podajalo nepričakovano ustvarjalno videnje bogate, toda begajoče in naposled krvave resničnosti človeških odnosov v njegovi in moji dobi, ki ga je tudi teoretsko povzel kot potujitveni učinek ali postopek, s katerim nas umetniško delo pripravi do tega, da pogledamo na svet okoli sebe s svežimi očmi, trezno in natančno.« 14. avgusta bo minilo 70 let od Brechtove smrti in ob tej priložnosti vas spet vabimo k poslušanju oddaje, ki jo je pred desetletjem pripravila Petra Tanko. Njena gosta sta bila teatrolog dr. Darko Suvin in avtor spremne besede k izdaji prof. dr. Aldo Milohnić. Redaktorica ponovitve Maja Žvokelj.

Drugi del oddaje, v kateri gostimo Matejo Bučar, koreografinjo in plesalko, in se z njo pogovarjamo o sodobnoplesni umetnosti, ki jo ustvarja v sodelovanju s plesalkami in plesalci, vizualnimi ter zvočnimi umetniki in drugimi, o odkrivanju odrskih, gledaliških, galerijskih ali zunanjih prostorov in o poigravanju z njihovimi arhitekturnimi, slogovnimi in socialnimi danostmi in konvencijami; o novih in starih tehnologijah, ki se uporabljajo za komuniciranje zamisli ali sporočil z občinstvom; o posameznih delih in estetskih strategijah koreografskega opusa, ki ga je Mateja Bučar začela ustvarjati za začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Pogovor bomo nadaljevali in se s posebnim poudarkom osredotočali na delo Zelena miza, nastalo leta 2015; o njem je ob premierni uprizoritvi zgodovinski, filozofski in politični kontekst v besedilu Koreografija za zeleno mizo prispevala Pia Brezavšček. Oddaja je bila posneta jeseni 2023.

Mateja Bučar je slovenska koreografinja in plesalka, ki je svojo umetniško pot začela kot balerina v Operi in baletu SNG v Ljubljani, pozneje in vzporedno je bila članica Plesnega teatra Ljubljana. Baletno izobrazbo je pridobivala doma in v tujini, prav tako tehnike modernega in sodobnega plesa. Z letom 1992 stopi na samostojno umetniško pot koreografinje in plesalke. Od leta 1999 pod okriljem DUM, Društva umetnikov, so njena dela s področij sodobnega plesa in performansa uprizarjana v mednarodnem prostoru. Mateja Bučar je leta 2015 na Trinity Laban konservatoriju za glasbo in ples londonske univerze prejela doktorski naziv na področju teorije estetskih vprašanj v koreografskih praksah. Svoje umetniško delo ustvarja za različne notranje in zunanje ambiente. Pogovor, ki ga poslušamo v dveh delih, je Petra Tanko z Matejo Bučar posnela novembra leta 2023.