Advertise on podcast: Sedmi dan

Lani je izšel roman Svet, drugačen od sanj, v katerem spremljamo zgodbo odrasle ženske Eve, ki nam skozi pisma pripoveduje o času, ko je bila še gimnazijka. Eva, ki je verna, se sooča s številnimi vprašanji in izzivi – povsem življenjskimi. Precej zanimiv preobrat se zgodi po obisku festivala Stična mladih, ki jo postavi v položaj, ko mora na določene stvari pogledati drugače, kot je bila vajena. Ponovili smo pogovor z avtorico romana Lucijo Čakš. V novembru bo namreč izšla njena nova knjiga, tretja v seriji Svizci, naslov pa bo Potem pa Svizci obljubijo. Foto: osebni arhiv

Slovenska vojska je med 13. in 18. septembrom v Zrečah gostila mednarodno konferenco in 61. generalno zasedanje Mednarodnega vojaškega apostolata. To je bila pomembna priložnost za izmenjavo izkušenj, strokovnih pogledov in dobrih praks med predstavniki oboroženih sil ter cerkvenih in akademskih ustanov iz različnih držav. Poseben poudarek je bil namenjen razmisleku o odgovorni uporabi novih tehnologij. Slovenska vojska je sicer že od vzpostavitve duhovne oskrbe in ustanovitve Vojaškega vikariata članica katoliškega Mednarodnega vojaškega apostolata. Jasmina Bauman je obiskala konferenco v Zrečah, prevode bere Igor Velše.

Kaj letošnji Slomškov da pomeni za vernice in vernike, kakšno temeljno sporočilo prinaša in katere obletnice bo praznovanje zajemalo. Kako zdaj sprejemamo delovanje blaženega škofa Slomška? Pogovarjali se bomo s Klemnom Gartnerjem, šolskim kaplanom na Zavodu Antona Martina Slomška v Mariboru.

Do leta 2018 smo bili priča močni sekularizaciji med mladimi v Sloveniji, na kar sledi religijski obrat. Priča smo rasti religioznosti med mladimi in to med mladimi moškimi med 16. in 29 letom starosti. Zakaj se fantje obračajo religiji, medtem ko se dekleta še naprej sekularizirajo? Kaj to pomeni v praksi? Ali obiskujejo fantje verske obrede pogosteje? Kako pomemben je Bog v njihovem življenju? V Sloveniji se povečuje delež nekatoliških pripadnikov, kašen trend vernosti je med njihovimi mladimi? Na ta vprašanja v oddaji Sedmi dan odgovarja sociolog prof. dr. Miran Lavrič iz Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Ta je pred kratkim na podlagi domačih in tujih raziskav pripravil znanstveni članek o religioznosti mladih v Sloveniji.

Arabska filozofija je cvetela predvsem med 9. in 13. stoletjem, med dvema velikanoma Al Kindijem in Al Ghazalijem. Zajemala je iz vira islamske duhovnosti, predvsem Korana in logike starogrške in helenistične filozofije. O arabski, islamski filozofiji bo, pred skorajšnjim izidom svoje knjige, v oddaji spregovoril islamist in arabist dr. Raid Al Daghistani.

Avgusta leta 1942 so v nacističnem koncentracijskem taborišču umorili karmeličansko redovnico Edith Stein. Bila je rojena v judovski družini, potem pa je prestopila v katolištvo. Pred 27-timi leti je bila razglašena za svetnico. O tej pomembni filozofinji in mistikinji se je pred šestimi leti dr. Robert Kralj pogovarjal s prof. dr. Beate Beckmann Zöller, religiologinjo iz Münchna in karmeličanskim redovnikom Robertom Mario Pirastujem.

Konec avgusta bo v Kančevcih usposabljanje facilitatorjev s področja verske vzgoje. Kako ljudem približati verske vsebine, kako jih seznaniti s Svetim pismom? Udeleženka tega usposabljanja bo tudi gostja oddaje redovnica, uršulinka Marjeta Pjia Cevc.

Božja mati Marija je pogosto omenjena, ne samo v Svetem pismu, ampak tudi v ljudski književnosti. O njej je bilo zapisanih več pesmi. Ob prazniku Marijinega vnebovzetja ponavljamo pogovor Matjaža Vidmarja s prof. ddr. Ireno Avsenik Nabergoj s Teološke fakultete o vplivu čaščenja Marije v književnosti.

Na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani že več let poteka dveletni študijski program z naslovom »Duhovno izpopolnjevanje«. Ne gre le za pridobivanje znanja, ampak tudi za razmislek o duhovnosti in njeno poglabljanje. O tem programu bosta spregovorila njegov nosilec prof. dr. Ivan Platovnjak in slušateljica Marja Benedejčič.

Med poletjem, se tako julija in avgusta pa se po celotni državi odvijajo oratoriji. Ti so na nek način postali že tradicija vsakega poletnega obdobja. Privabljajo številne otroke in mladostnike k preživljanju prostega časa, tako v mestih, kot na podeželju. O letošnjem dogajanju, sporočilu oratorijev, bomo spregovorili z Tilnom Mlakarjem, tajnikom Zavoda Salesianum, OE Oratorij Slovenija.

V oddaji Sedmi dan ponavljamo pogovor dr. Roberta Kralja z enim od najbolj uglednih britanskih teologov in filozofov dr. Denysom Turnerjem o angleški srednjeveški mistikinji in teologinji Julijani iz Norwicha. Živela je anahoretsko življenje in zelo vplivala na svoj čas, zelo cenjena pa je še danes.

Konec 4. stoletja je kristjanka Egerija romala v Sveto deželo. Njen spis o tej poti je osupljiv opis tedanjih krajev in običajev. V oddaji ponavljamo pogovor o antični pisateljici Egeriji Nejca Krevsa s frančiškanom dr. Janom Dominikom Bogatajem.

Konec junija je godoval cerkveni oče sveti Irenej Lyonski. V oddaji bomo ponovili pogovor dr. Roberta Kralja z jezuitom Benjaminom Bevcem predvsem o Irenejevi obrambi krščanstva v delu »Zoper krivoverstva«.

»Mojemu naročniku se nikamor ne mudi,« je na očitke o počasnosti gradnje ene izmed najbolj znamenitih in edinstvenih cerkva na svetu odgovarjal katalonski arhitekt Antoni Gaudí. Gradnja bazilike Sagrada Família v Barceloni namreč traja že več kot 144 let, Gaudí pa je večino svojega življenja posvetil njeni gradnji. Cerkev, ki jo je posvetil Sveti družini, si je zamislil kot mogočno stavbo s kar osemnajstimi stolpi, petimi ladjami ter bogato okrašenimi organskimi detajli. V zasnovo je vpletel številne zgodbe iz Kristusovega življenja kot tudi svoj osebni odnos do vere, zato Sagrada Família ni le izjemen arhitekturni dosežek, temveč dobesedna materializacija njegove osebne molitve. Ob stoti obletnici Gaudíjeve smrti bo o »baziliki tretjega tisočletja«, ki ravno te dni doživlja še zadnja zaključna dela, bo spregovoril akademski slikar, grafik in likovni teoretik dr. Jožef Muhovič.

Ob koncu junija leta 1936 – pred skoraj natanko 90 leti – so v Mariboru potekali Slomškovi dnevi. Njihov vrhunec je bila predaja okoli 400 tisoč podpisov slovenskih katoličanov v podporo prizadevanjem za čimprejšnjo beatifikacijo škofa Antona Martina Slomška. O začetku poti, ki je s Slomškovo razglasitvijo za blaženega - septembra 63 let pozneje – doživela doslej najpomembnejšo potrditev bosta v oddaji spregovorila zgodovinarja dr. Aleš Maver in dr. Andrej Rahten z Oddelka za zgodovino mariborske Filozofske fakultete.