Advertise on podcast: Koronavirus podkast

V Sloveniji od sredine poletja spet deluje klicni center, kjer so prebivalcem na voljo informacije glede covida19. Samo lani, čeprav vmes center ni deloval, so zabeležili več kot 230 tisoč klicev in odgovorili na vsaj toliko vprašanj klicateljev. Zadnje dneve v klicnem centru spet beležijo več kot 1000 vprašanj dnevno, kar je v preteklosti, v času prvih valov epidemije veljajo, da se je zaradi novih ukrepov ali odredb povečala negotovost med ljudmi oziroma se pojavljajo nejasnosti, ki potrebujejo dodatna pojasnila. Zato je Miha Švalj poklical državnega sekretarja na Ministrstvu za zdravje, Franca?Vindišarja.

... čaka te nekaj lepega!

10. septembra so na Danskem odpravili vse ukrepe proti covidu-19 in razglasili, da covid-19 pri njih ni več bolezen, nevarna za družbo. Svet je obšel posnetek polnega koncerta, kjer so obiskovalci uživali brez mask in brez razdalje. Mimoidoči na koebenhavenskih ulicah so bili septembra opazno zadovoljni. Danska je v zadnjih tednih visoko na lestvici po dnevnih okužbah. Njihovo sedemdnevno povprečje na milijon prebivalcev je 1.600 primerov. Znova pa so vzpostavili ukrepe. Profesor Michael Bang Peterson, politolog in direktor velikega raziskovalnega projekta, ki spremlja družbene učinke covida-19, pravi, da je zdaj Danska v delnem zaprtju. Že novembra so se vrnili tako imenovani koronski potni listi ali PCT-pogoj po slovensko. Ukrepe so zaradi širjenja okužb pozneje še zaostrovali. Še posebno decembra, ko so odkrili tudi omikron. Zdaj so zaustavljene vse kulturne dejavnosti, javne uslužbence so nagovorili, naj delajo od doma, šole so uvedle predčasne božične počitnice, v javnih prostorih so znova uvedli maske. Eden izmed dejavnikov pri danski zgodbi o visoki precepljenosti, zaupanju vladi in upoštevanju drugih ukrepov je bila – dobra in transparentna komunikacija z državljani. Kako so jim, potem ko so se Danci skoraj vrnili v staro normalnost, potem sporočili, da je spet čas za nove ukrepe?

Ves čas skoraj dveletne epidemije so med tistimi, ki pomagajo, tudi prostovoljci Rdečega križa. Številni so se v tem času odzvali na pozive bolnišnic in domov za starejše, ko so ti potrebovali dodatno pomoč pri obvladovanju razmer. Mateja Brežan je zbrala zgodbe treh Primorcev, ki so se s covidom in vsem, kar je povzročil, srečali v prvih vrstah.

Pred tedni je v znanstveni reviji The Lancet Infectious Diseases izšla raziskava britanske znanstvene skupine o širjenju koronavirusa znotraj skupnega gospodinjstva. Gre za zelo zanimive in pomembne izsledke, saj se z okužbami znotraj gospodinjstev srečujejo tako cepljeni kot necepljeni. Pogovarjali smo se s soavtorico študije, infektologinjo dr. Aniko Singanayagam z Imperial College London.

Pogovarjali smo se s strokovnim direktorjem UKC Maribor Matjažem Vogrinom, ki opozarja, da je število bolnikov v mariborskih intenzivnih enotah najvišje od začetka epidemije in da bodo kmalu presegli tudi do zdaj najvišje število bolnikov v akutni obravnavi.

V Sloveniji že dober mesec vztrajajo zaostrene epidemične razmere, ki se zaradi nizke - le 54-odstotne precepljenosti prebivalstva - ne izboljšujejo. Maja Stepančič je prejšnji četrtek obiskala covidni intenzivni oddelek ljubljanskega kliničnega centra, kjer je - kot boste slišali - stanje zelo resno, kljub težkemu delu v zahtevnih pogojih, pa je zdravstveno osebje prijazno, srčno in predvsem osredotočeno, da oskrbi čim več bolnikov. Na dan obiska se je v celotnem UKC-ju zdravilo 66 bolnikov na intenzivni terapiji, v diagnostično-terapevtski službi oziroma DTS-u, ki je bil lani prigrajen UKC Ljubljana in urejen ravno za covidne bolnike, je bilo na intenzivnem oddelku hospitaliziranih 51 pacientov, prazne so bile le še tri postelje. Sogovorniki: Janja Perme Hajdinjak, nadzorna medicinska sestra v enoti intenzivne terapije, Gašper Bombač in Anže Jerina - z anestezije premeščena zdravstvenika, diplomirani zdravstvenik Andrej Trobec, medicinska sestra Lili Cerjak, premeščena iz kirurškega bloka, in pacienti na covidnem oddelku: Andrej, Andrej, Slobodan in Ivana.

Z biologinjo in komunikatorko znanosti dr. Zarjo Muršič o aktulanih epidemioloških razmerah, o tem, kako je še mogoče ukrepati, da bi razbremenili preobremenjene bolnišnice, o strategijah cepljenja in testiranja, o testiranju vseh učencev v osnovnih šolah in o pozitivnem pogledu v prihodnost. "WHO ocenjuje, da država virus obvladuje, če je delež pozitivnih testov pod petimi odstotki. Kar je nad tem odstotkom, pomeni, da ni nadzora nad širjenjem. Pri nas je trenutno vsak drugi test pozitiven."

Evropa je trenutno epicenter pandemije covida, zelo malo okužb pa v zadnjem mesecu beležijo v Indiji. Zakaj? Mnogi stavijo, da je to zaradi zdravila ivermektin. Vendar pa doktorica Monica Mahajan iz New Delhija odgovarja: »Po analizi podatkov smo v Indiji spoznali, da uporaba ivermektina ne spremeni poteka covida. Pacient ničesar ne pridobi, hkrati pa mu tudi ne škoduje. Če ga pacientu predpišeš ali ne, ni velike razlike.« Specialistka internistka v glavnem indijskem mestu vodi eno od zasebnih bolnišnic. V čem pa po mnenju dr. Mahajan tiči razlog uspešnega indijskega boja s covidom? Poslušajte medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok.Pogovor z zdravnico dr. Monico Mahajan iz New Delhija Evropa je ta hip epicenter pandemije covida, zelo malo okužb pa v zadnjem mesecu opažajo v Indiji. Zakaj? Številni stavijo, da je to zaradi zdravila ivermektin. Vendar pa doktorica Monica Mahajan iz New Delhija odgovarja: "Po analizi podatkov smo v Indiji spoznali, da uporaba ivermektina ne spremeni poteka covida. Pacient ničesar ne pridobi, hkrati pa mu tudi ne škoduje. Če ga pacientu predpišeš ali ne, ni velike razlike." Specialistka internistka v glavnem indijskem mestu vodi eno od zasebnih bolnišnic. V čem pa po mnenju dr. Mahajan tiči razlog uspešnega indijskega boja s covidom? Kaj pa ivermektin? sem vprašal dr. Mahajan. Glede uporabe ivermektina za zdravljenje covida-19 je bilo veliko polemik; vendar nič več kot glede uporabe hidroksiklorokvina ali nekaterih zdravil proti okužbi z virusom HIV. Ob izbruhu epidemije namreč nismo imeli še ničesar na voljo, s čimer bi lahko pomagali bolnikom s koronavirusno boleznijo. Učili smo se in še vedno se učimo. V Indiji smo za zdravljenje covida veliko uporabljali ivermektin. Vendar je v podatkih precejšnja zmeda; tako tistih za rabo ivermektina kot proti njemu. Med prvim in delom drugega vala smo ga predpisovali, zdaj ne več, saj ga nismo vključili v smernice zdravljenja koronavirusne bolezni. V Indiji je polno cepljenih 27 odstotkov prebivalcev (16. 11. 21) – to je 375 milijonov ljudi. Nadaljnjih 27 odstotkov jih je že prejelo prvi odmerek cepiva in zdaj čakajo na drugega. Cepimo z dvema cepivoma; oba proizvajamo v Indiji: s cepivom Covishield družbe AstraZeneca in s cepivom Covaxin družbe Baharat Biotech. Odobreno je tudi cepivo Sputnik V, prihaja tudi DNK-cepivo ZyCoV-D, vendar smo do zdaj v največji meri cepili le z omenjenima prvima cepivoma. Zelo sem optimistična. S cepivi proti covidu merimo v pravo tarčo. Še vedno bomo morali biti previdni. Takoj, ko malo popustimo, namreč številke spet narastejo. Spodbujati moramo cepljenje in nadaljevati množično testiranje. Na neki točki se bo pandemija ustavila; povsod po svetu. Zdaj je veliko novih primerov na Kitajskem in tudi v Evropi, vendar bo usoda novega koronavirusa takšna, kot je usoda vseh virusov – postal bo endemičen in bo krožil v populaciji. Pandemije pa bo konec! Glede tega sem zelo optimistična. Indija je kar 160-krat večja od Slovenije; po ocenah strokovnjakov v Indiji živi že skoraj ena milijarda in 400 milijonov ljudi. Po besedah dr. Mahajan so tudi v Indiji sprejeli številne ukrepe za zajezitev epidemije. Poudarja popolno zaprtje, ki je bilo po njenem mnenju zelo učinkovito. Prvo zaprtje lanskega julija je bilo popolno. Ob drugem, letošnjega aprila, pa smo že poznali težave, ki so jih imeli zlasti dnevni migranti, zato smo bili veliko bolje pripravljeni. Menim, da je bilo prav popolno zaprtje najboljši možen ukrep. Če bi ostali odprti, bi bilo veliko več obolelih in tudi smrtnost bi bila veliko višja.

Dr. Zarja Muršič je biologinja, evolucijska antropologinja, kognitivna znanstvenica, članica ekipe Sledilnika za covid-19. Sodelavka v znanstveni redakciji Radia Študent, soavtorica podkastov o koroni na Valu 202. Ena najbolj jasnih razlagalk pandemije pri nas, ki si zmore zapisati tudi: "V preteklem letu in pol sem naredila veliko napak pri poročanju o covidu. Moja največja napaka je gotovo obveščanje mladih o morebitnih redkih zapletih po prejemu cepiv Janssen in AstraZeneca. Če si glede cepljenja še vedno zadržan ali zadržana, vse je okej. Če imaš vprašanje, sem tukaj." K pogovoru jo je povabila Tjaša Škamperle.

Okužbe z novim koronavirusom se širijo kot požar. V Sloveniji od marca lani še nismo zabeležili toliko novih primerov kot v zadnjem tednu dni. Kaj bi lahko prispevalo k izboljšanju stanja? Poleg cepljenja, ki je nujno za obvladovanje epidemije, tudi več primerne komunikacije, razumevanja, odgovornosti, več empatije in več verodostojnih informacij. V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok bo na vprašanja o covidu in cepljenju tokrat odgovarjal imunolog dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Borut Živulovič, BoboPriznani imunolog o prednosti cepljenja pred prebolevanjem Okužbe z novim koronavirusom se širijo kot požar. V Sloveniji od marca lani še nismo potrdili toliko novih primerov kot v zadnjem tednu. Kaj bi lahko prispevalo k izboljšanju stanja? Poleg cepljenja, ki je nujno za obvladovanje epidemije, tudi več primerne komunikacije, razumevanja, odgovornosti, več empatije in več verodostojnih informacij. V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok tokrat na vprašanja o covidu in cepljenju odgovarja imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani.

Na družbenih omrežjih ga nekateri zmerjajo z morilcem, plačancem in bedakom; drugi pravijo, da je človek na mestu in strokovnjak, ki svoje stroke nikoli ne izda. V sredinem Intervjuju na Prvem bo z nami glavni epidemiolog v državi Mario Fafangel. V Sierri Leone se je boril z ebolo, v Sloveniji je zdaj v prvih vrstah boja proti covidu. Koliko so vredne njegove izkušnje? Koliko je vredno njegovo znanje? Koliko za stroko in politiko velja njegova beseda? Stanje epidemije pri nas je skrajno zaskrbljujoče. Vedno bolj pogosta so opozorila, da se v Sloveniji lahko ponovijo lanski tragični dogodki iz italijanskega Bergama. Katere ukrepe bi zdaj morali nujno sprejeti? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja epidemiolog Mario Fafangel. Foto: Žiga Živulovič jr., BoboPrvi epidemiolog v državi o ukrepih, cepljenju, ivermektinu in o svojem zaščitnem znaku: rdeči "StarTrek" zaščitni maski Stanje epidemije v Sloveniji je skrajno skrb vzbujajoče. Okužbe se širijo kot požar, v bolnišnicah zmanjkuje postelj za covidne in necovidne paciente, zdravstveni delavci delajo na robu svojih zmogljivosti. Del strokovne in širše javnosti meni, da so novi ukrepi, ki so začeli veljati v ponedeljek, prepozni in premili. Do njih sta med drugim kritična imunolog Alojz Ihan in epidemiolog Mario Fafangel, ki je gost sredinega Intervjuja na Prvem. Glavnega epidemiologa v državi Maria Fafangla na družbenih omrežjih nekateri zmerjajo z morilcem, plačancem in bedakom; drugi pravijo, da je človek na mestu in strokovnjak, ki svoje stroke nikoli ne izda. V Sierri Leone se je boril z ebolo, v Sloveniji je zdaj v prvih vrstah boja proti covidu. Koliko so vredne njegove izkušnje? Koliko je vredno njegovo znanje? Koliko za stroko in politiko velja njegova beseda? Stanje epidemije pri nas povzroča skrbi. Vse pogostejša so opozorila, da se v Sloveniji lahko ponovijo lanski tragični dogodki iz italijanskega Bergama. Katere ukrepe bi zdaj morali nujno sprejeti? Po podatkih NIJZ in Covid sledilnika je v Sloveniji skoraj 40.000 ljudi (10. 11. 2021) z aktivno okužbo z novim koronavirusom. Na 100.000 prebivalcev je to 15-krat več kot v Italiji, 4-krat več kot v Rusiji ali Nemčiji, 3-krat več od Madžarske. Na Danskem in Islandiji je približno 4-krat manj novih primerov kot v Sloveniji, v Izraelu 3-krat manj. Spremljajte epidemijo covida v Sloveniji na Prvem: Medicinski podkast in oddaja Ultrazvok Aktualna tema Podkast Druga jutranja kronika