Advertise on podcast: Rožnata dolina

Po najnovejših raziskavah je tudi uradno portrjeno, da nam na duševnem področju ne gre najbolje. Konkretno mladim v Sloveniji, predvsem po kovidu. Pa se ne bomo smilili sami sebi - ker nam ne prinese nič dobrega. Zala Hudoklin je študentka 5. letnika psihologije in članica Društva študentov psihologije. Odgovarja na vaša vprašanja - od tega, kako si pomagati, ko doživiš panični napad, kaj so znaki depresije in izgorelosti, do tega, ali je pretirana empatičnost toksična in zakaj so se začele duševne stiske v družbi romantizirati.Viri:    - knjiga Premagovanje anksioznosti za telebane (to je predvsem za osnove o anksioznosti, predstavljeno je pa tudi na način, da je razumljeno vsem laikom, zato se mi zdi fina zadeva za uporabit, morda tudi za zastavitev kakšnih vprašanj)    - knjiga Kognitivno-vedenjska terapija za telebane (osnove o terapiji, ki se v zdravstvu najpogosteje uporablja, ter je usmerjena na spremembe vedenja in misli, ki lahko zmanjšajo simptome npr. anksioznosti)    - priročnik Pomoč anksioznemu učencu - sicer je bolj usmerjena na učence, ampak je vsebina namenjena tako otrokom in mladostnikom, navedenih je nekaj osnovnih dejstev o anksioznosti, kako se kaže, kaj točno to je, kako se lahko pomaga itd.   - članek Mladostniki iz manj premožnih družin v času covid-19 bolj ogroženi – namenimo jim večjo pozornost    - vsebine iz spletnega pogovora Vpliv epidemije COVID-19 na duševno zdravje     - izsledki raziskave HBSC Neenakosti v zdravju in z zdravjem povezanimi vedenji med mladostniki v času pandemije COVIDA-19    - članek Duševno zdravje mladostnikov v Evropi in širše    - publikacija Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji    - članek Podatki raziskave HBSC opozarjajo na poslabšanje duševnega zdravja mladostnikov v Sloveniji    - letaki Kako si lahko mladostniki sami pomagajo ob različnih stiskah?    - priročnik To sem jaz – viri opore za odraščajoče otroke in mladostnike   - priročnik za mladostnike, ki vključuje vrste pomoči, ki si jih lahko zagotovi tudi sam   - članek Raziskava o doživljanju epidemije covid-19 med študenti    - članek Vpliv epidemije covid-19 na duševno zdravje 

Juš (27) in Kim (29) sta par. Kupila sta kombi in si želela prepotovati svet. Pa je prišla korona. In kombi je po spletu okoliščin zamenjala kmetija Juševe babice. Glede svojega življenjskega sloga sta zelo jasna: vsaka odločitev ima namen, posledico in cilj. Tudi ta, kaj bosta s svojim časom na Zemlji. Pustila sta svojo službo, že tri leta se preživljata samo s tem, kar pridelata. Devetdeset odstotkov zaslužka vložita v razvoj kmetije (dobrine.goods). Nekdanji hlevi tako postajajo spalnice, mešalec za beton bo sejalnica za kompost, sod se spreminja v bazenček, trampolin doživlja preobrazbo v premični piščančnik. Pri tem jima v toplejših mesecih pomagajo tudi prostovoljci z vsega sveta. Pogovarjamo se o funkcionalnem minimalizmu, skromnosti, odgovornosti, druženju z gosti in tem, da je edina prava pot ta, ko je na prvem mestu narava.

Stara je 22 let. Dvakrat je bila hospitalizirana na zaprtem oddelku Psihiatrične klinike Ljubljana. Dvakrat si je poskušala vzeti življenje. Občutek ima, da ji nekdo sledi, da jo nekdo opazuje. Ves čas sliši glasbo, kdaj glasove. Do nedavnega je stroka njeno stanje označevala za anksioznost. Nihče ji ni verjel. Bila je brez prijateljev, zaupnikov, pomoči.Pa je pogumna. Vsak dan je boj, a ona gre. Naprej. Študira, jemlje zdravila, hodi na terapije. In želi o tem (javno) govoriti, da drugi s podobnimi težavami ne bi bili tako osamljeni, kot je bila sama. Govoriva o tem, kako je imeti shizoefektivno motnjo (shizofrenija in bipolarna motnja). Kako je biti na zaprtem oddelku pred osemnajstim. Kako je, ko doma in v šoli tvoje stanje ignorirajo. Kako je, če ves čas kričiš, pa te nihče ne sliši. In kako je, če se vsak dan poskušaš spraviti s svojimi lastnimi mislimi. Dekletina poezija: Krvava pod kožo, ista kot ti, razlika med nama v glavi tiči. Če tudi misliš, da sem spaka, to zna biti napaka, saj ljubezen na tem svetu me obdaja, če ta sploh obstaja. Vso upanje bi razdelila, te v svoje misli povabila, da bi se razumela, mogoče skupaj bi uspela.

Elizabeta Fetahi je privolila v ta pogovor kljub nevarnosti, ki ji bo morda izpostavljena. Med intervjujem sva večkrat izklopili snemalnik in začeli znova. S tistimi podatki, ki jih lahko deli z javnostjo. Elizabeta govori 7 jezikov. Stara je 26 let, ima sina. Noseča je zapustila nasilnega partnerja in se soočila z življenjem samohranilke. Ni bilo lahko, a je zbrala potrebno moč. V svoji skupnosti velja za moderno, svobodno Rominjo. Marsikatera mlada ženska, ki doživlja enako, jo prosi za nasvete in pomoč. A nimajo vse družinske podpore, kakršno je imela Elizabeta. Pogovarjali sva se o položaju (romske) ženske, razbijali predsodke (od kraj do higiene in kiča) in spoznavali njihove običaje, od namakanja v mleku do teden dolgih porok.

V studiu sta se znašla oseba, ki pravi, da je rojevanje otroka v ta svet skoraj greh, in nekdo, ki je pri tem navzoč, pomaga in to celo spodbuja! In ki bi si (včasih) želel biti ženska, da bi to tudi sam preizkusil. Jaka na rojstvo gleda (dobesedno) s popolnoma drugačnega zornega kota. Zaupal mi je, kako ga sodelavke učijo kvačkati, kakšne dišeče svečke in sezname skladb si izbirajo mamice, koga si želijo ob sebi in zakaj ga nekatere prej primejo za roko kot svoje partnerje. Zakaj ga nekateri očetje zavrnejo, kako med porodom brskajo po telefonu, pritiskajo ali pa spodbujajo in božajo. V Sloveniji je sicer lepo roditi, a bi bilo treba marsikaj spremeniti. Z Jako sva govorila tudi o tem, o splavu, rejništvu in (včasih predrznih) doulah.

Ta epizoda je drugačna. Ker nanjo ne moreš biti pripravljen. Ker si mislimo, da v Sloveniji to ne obstaja. Ker se odvisnikov in odvisnic izogibamo in bojimo. In ker se tudi oni izogibajo njih samih. Obiskala sem Don Pierinovo komuno v Vremskem Britofu, s fanti pojedla karbonaro in jih vprašala o življenju v komuni in njihovih odločitvah. Moj sogovornik je 21-letni zlati maturant, ki je že pet let odvisen od heroina. Zdaj ve, česa si ne želi več. Ne želi biti lažnivec, manipulator, kradljivec. Zato že deset mesecev z devetimi drugimi borci prebiva v Skupnosti Srečanje. Pravi, da komaj zdaj odkriva, kdo sploh je. In da se uči življenja.

Uporabljajte kondome, obstajajo spolno prenosljive bolezni, morate si tipati prsi in moda, umivajte se, enkrat na mesec priteče kri ... Konec. To nas je o spolnosti naučil šolski sistem. Če smo imeli doma še rahlo zadržane starše, sta bila "tisti" oddelek v knjižnici in starejša sestra edino upanje za kakšno sočno informacijo. Zdaj smo postali večja in starejša bitja, ki se o spolnosti raje ne pogovarjamo, predvsem s tisto osebo oziroma osebami, s katero_imi smo v nekem intimnem odnosu. Zato je čas, da na to žgečkljivo temo pogledamo še z drugih vidikov. Užitka. Raziskovanja sebe in drugih. Odnosov. Duševnega zdravja. Je s samozadovoljevanjem v zvezi kaj narobe? Kaj pomeni, če mi je všeč analni seks? Imajo ženske več orgazmov? Je gledanje pornografskih filmov slabo? Zakaj libido niha in kako ga povečati? Kako popestriti spolno življenje v dolgih monogamnih zvezah? Kaj zdaj, če imaš manjši spolni ud? Katja sprašuje, Tim Prezelj odgovarja.   Povezave: Katja na Instagramu   Gradivo s spolnosti: knjiga Zala tamala: priročnik o negi in uporabi ženskih spolnih organov (Nina Brochmann) knjiga A te lahko nekaj vprašam? (Katharina Von Der Gathen) knjiga Seks za telebane (Ruth Karola Westheimer) knjiga Seks ob zori (Christopher Ryan, Cacilda Jethá) knjiga Any Body: A Comic Compendium of Important Facts and Feelings about Our Bodies (Katharina Von Der Gathen) knjiga Do Animals Fall in Love? (Katharina Von Der Gathen) knjiga It's Perfectly Normal: Changing Bodies, Growing Up, Sex, and Sexual Health (Robie Harris) knjiga Biološki/družbeni spol (Anne Fausto-Sterling) Telo med seksom  Kaj, če bi nehali masturbirarati?  Znanost samopodobe  Zakaj so čustvene solze drugačne?  Dlake!  Joške!  Seksualne fantazije … so normalne?  Bi morali biti monogamni?   

Tudi tebe kdaj prime, da bi spakiral_a kufre in se odselil_a v gozd, kjer ni prahu za pljuča, jumbo plakatov in ljudi, ki bi ti težili? Pa se potem zaveš, da to pomeni vsakdan brez prijateljev, koncertov, dogajanja, dobre službe (če slučajno kdo ve, kaj to je), spoznavanja zanimivih likov, hitrega dostopa … skratka mestnega vrveža?Kolektiv Robida poskuša to dvojnost preplesti. Omenjena skupina raziskuje, kako graditi sodobno obliko skupnosti v oddaljenih in marginaliziranih krajih, ustvarja revijo in radio (!!!), gosti umetnike z vsega sveta in se spoprijema z izzivi, ki s solo bivanjem v podnajemu na 30㎡ na površje ne privrejo. Zapiski: spletna stran kolektiva Robida Katja Stojnić Instagram profil

Včasih naš balonček poznanstev, delovanja in sistema postane tako tesen, da imamo občutek, da je to to od lajfa. Naveličani in zdolgočaseni smo prepričani, da drugačen svet ne obstaja. Pa ni res. To so mi zelo slikovito pokazale zdravnice pripravnice, ki so se za tri mesece odpravile v Afriko na medicinsko humanitarno odpravo. Prostovoljno so delale v vaški kliniki in zastonj zdravstveno oskrbovale lokalno prebivalstvo. V 91 dneh so vbrizgale 972 injekcij, izpulile 312 zob, videle 63 sončnih zahodov, imele kravo sredi dnevne sobe in opazile 36 žiraf. Med vrači, diagnozami in mangi so našle svojo družino in odkrile vnovično upanje in vero v svoj poklic, ki so ga prej skoraj izgubile.

Obiskala me je zvezda novega vala narodno-zabavne glasbe, prestolonaslednik družine Avsenik, ustanovitelj in vodja benda (oziroma kot si pravi diplomat in psiholog), ki polni koncertne dvorane v Evropi in čez ocean. Rekel je ne celo Disneyju! Zakaj? Kako nagovarja mlade in ali sploh obiščejo njegove špile? Je narodno-zabavna glasba lahko kritična? Bi se morala posodobiti in kako? Mu je priimek kdaj v breme? Kaj bi bil, če ne bi bil Avsenik? Pa še o družini, disciplini na turnejah, javni podobi dojemanja nasledstva, odnosu med biznisom in umetnostjo.

Gejmerji. Ta skrivnostna bitja, ki zapravljajo svoja življenja za zasloni v temačnih kotičkih izoliranih soban, niso sposobna osnov komunikacije in bodo nasploh pripeljala človeštvo do propada z brezpomenskim streljanjem v imaginarno-virtualnih svetovih, ki jih narekuje kapitalistična domišljija. Ali pa tudi ne. Nejc Miš je gejmerski trener, menedžer in hipi, Nuša Klepec je e-športna psihologinja, trenerka in svetovalka na Logoutu, Centru pomoči pri prekomerni rabi interneta. Katja je gejmerska telebanka, ki ne šteka, v čem je fora. Do zdaj. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Ja, to so tiste ekstravagantne pojave iz hollywoodskih filmov. Aha, ful so jezikave, samozavestne in hudomušne. Ne, niso samo “tipi, ki se preoblačijo v bejbe”. To so kraljice. V Rožnato sta zakorakali: prva dama zadnjega vala slovenskega draga Babsi Adler in ena in edina Vera Vulva! Katja ju je zaslišala o vsem, kar ste želeli sami vprašati, pa si niste upali. Jim primanjkuje pozornosti? Kdo je zanetil drag v Sloveniji? Kaj je bistvo? Kdo hodi na njihove šove? In zakaj so tako hude!? Pa še zgodbe iz taksijev, med publiko in izza odra. Slay, reading, shade in veliko politega čaja.   Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.