Advertise on podcast: Umetnost možnega

V zadnji epizodi pete sezone se vračamo na začetek. Podkast Umetnost možnega je nastal zato, da bi novinarji poročevalci, ki politično dogajanje spremljajo iz prve vrste, povedali, kako opravljajo svoje delo. Kako vsak dan iščejo informacije, tudi o skritih sestankih in dogovorih? Nastja Stopar in Sara Dvorjak sta novinarki, ki o politiki vsak dan poročata v dnevno informativnih oddaja TV Slovenija. Gregor Drnovšek že dve desetletji spremlja volitve in koalicijska pogajanja. Vsi trije potrdijo, da je del nove politične realnosti tudi vzporedna resničnost, ki jo stranke gradijo na družbenih omrežjih. Novinarji s svojimi nadležnimi vprašanji so zato motilec, ki vnaša razpoke v zgodbe, ustvarjene s pomočjo strokovnjakov za odnose z javnostmi. Kdo je torej v resnici četrta veja oblasti? Več v novi epizodi podkasta Umetnost možnega.

V zadnji epizodi pete sezone se vračamo na začetek. Podkast Umetnost možnega je nastala zato, da bi novinarji poročevalci, ki politično dogajanje spremljajo iz vrste, povedali, kako opravljajo svoje delo. Kako vsak dan iščejo informacije in skrite sestanke in dogovore? Nastja Stopar in Sara Dvorjak sta novinarki, ki o politiki vsak dan poročata v dnevno informativnih oddaja TV Slovenija. Gregor Drnovšek že dve desetletji spremlja volitve in koalicijska pogajanja. Vsi trije potrdijo, da je del nove politične realnosti tudi vzporedna resničnost, ki jo stranke gradijo na družbenih omrežjih. Novinarji s svojimi nadležnimi vprašanji so zato motilec, ki vnaša razpoke v zgodbe, ki jih ustvarjajo s pomočjo strokovnjakov za odnose z javnostmi. Kdo je torej v resnici četrta veja oblasti? Več v novi epizodi podkasta Umetnost možnega. Tanja Starič

Nova vlada bo skoraj zagotovo imenovana v prvem junijskem tednu, imena prihodnjih ministrov so bolj ali manj usklajena. Kandidatura predsednice SLS Tine Bregant za ministrsko mesto, ki ji je nasprotoval novi predsednik vlade, je očitno že umaknjena s pogajalske mize. Toda preden bo Janez Janša objavil dokončni seznam imen, bodo Demokrati vložili v parlamentarno proceduro še zakon o ustanovitvi Skoka, posebne skupine, ki se ukvarjala s pregonom korupcije in organiziranega kriminala, pravi komentator Dela Uroš Esih. Politolog Marko Hočevar pa ponudi zanimive odgovore na ključno vprašanje: zakaj četverica desnih strank sprejema kontroverzne ukrepe in spreminja zakonodajo še pred imenovanjem nove vlade?.

Nobenega dvoma ni, da bo prihodnji torek, ko se izteče rok za vložitev predloga za novega mandatarja, Janez Janša imel dovolj podpisov za kandidaturo. Postopki bodo potem tekli precej hitro in nova vlada bo prevzela posle v začetku junija. Vse bolj jasno je tudi, kakšna bo vsebina in način vladanja nove ekipe. To bo naporen mandat, se strinjata sogovornika v novi epizodi podkasta Umetnost možnega, politolog Marinko Banjac in novinar spletnega portala N1 Luka Mlakar. Še preden je vlada formalno prisegla, je sprejela intervencijski zakon, ki je na noge dvignil sindikate, ki že zbirajo podpise za referendum. Tudi z drugimi predlogi nova koalicija jasno pove, da načrtuje velike družbene spremembe, ki bodo brez dvoma sprožali konflikte. Dosedanja vladna trojica se medtem privaja na vlogo opozicije. Več o burnem političnem dogajanju v novi epizodi.

Glasovanje o predsedniku državnega zbora je pokazalo, da so obrisi nove vlade že začrtani. Očitno bo vladno koalicijo lahko sestavil Janez Janša, v njej pa bosta, poleg SDS, še trojček NSi-SLS-Fokus in Logarjevi Demokrati. Izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika parlamenta je potrdila, da bo pet glasov prispevala tudi Resnica, čeprav formalno ne bo vstopila v koalicijo. Skupaj ima torej desno sredinska vlada 48 glasov, kar je dovolj za imenovanje mandatarja in vlade. Kaj sploh še lahko naredita Golob in Svoboda? Kaj pomenijo napovedi, da »bodo storili vse«, da desne vlade ne bo? In kakšna bo vloga predsednice države, ki bo očitno zaman čakala na kandidata, ki ji bo prinesel 46 poslanskih podpisov? O vsem z dobrima poznavalcema slovenske politike, ki sta v petek dogajanje spremljala iz prve vrste, novinarjema in komentatorjema Dela Urošem Esihom in POP TV Anžetom Božičem.

V novi epizodi gledamo v čarobno kroglo. Tako so namreč videti te dni ugibanja, kdaj bomo dobili novo koalicijo in ali jo bo vodil Golob ali Janša. Se pa sogovornika, novinar portala Necenzurirano in analitik Primož Cirman in odgovorni urednik tednika Reporter Silvestre Šurla, strinjata, da bomo vlado na koncu dobili, čeprav še ni jasno, kakšno. Pravita, da ko bodo poslanci dobili prvo plačo, bo za predčasne volitve vse manj možnosti. Koaliciji iz leta 1996 in 2011 sta prav tako nastajali z velikimi težavami in zapleti, saj je bil rezultat volitev med obema blokoma tudi takrat zelo tesen. Nista pa dočakali konca štiriletnega mandata. Sogovornika natančno analizirata afero Black Cube, vpliv kapitala na politično dogajanje in dejstvo da nova vlada nastaja v senci grožnje hude svetovne krize. Na poslušanje!

Novo epizodo podkasta o politiki Umetnost možnega snemamo pet dni pred volilno nedeljo. Različne javnomnenjske raziskave kažejo podobne trende. Na prvih dveh mestih sta SDS in Gibanje Svoboda, v zadnjem tednu pa je Svoboda dohitela in celo prehitela največjo opozicijsko stranko. Interval zaupanja kaže, da lahko zmaga ena ali druga stranka. Podobno velja za četverico Levica, SD, NSi, SLS in Fokus ter Demokrati Anžeta Logarja, ki bi zanesljivo prestopile prag, a imajo skoraj identično podporo. In še: katera od strank, ki se gnetejo na robu, bo prestopila prag? Gost epizode Miran Lesjak, odgovorni urednik časopisa Dnevnik, komentator in analitik, meni, da lahko v parlament pride sedem strank, manj verjetno je, da jih bo osem. V vsakem primeru podatki kažejo, da bo vlado težko sestavila desna ali leva stran, za politično sredino pa tokrat ni veliko prostora. Pogovarjamo se tudi o aferah, o obveščevalnih podatkih, skrivaj posnetih pogovorih in o sproščenih večerjah zgovornih slovenskih »elit«. Na poslušanje!

Še nikoli doslej se niso gospodarska združenja tako intenzivno vključila v volilno kampanjo, se strinjata gosta nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega Jernej Šmajdek, novinar in urednik STA, ki pokriva področje gospodarstva, in Matej Grošelj, novinar na področju notranje politike in komentator Večera. Se kapital vmešava v politično tekmo zato, da bi naslednja vlada zastopala njegove interese? Ali pa je vlada z zadnjimi skoraj čez noč sprejetimi odločitvami vsaj del podjetij res spravila v velike težave? Odgovori so, kot običajno, bistveno bolj kompleksni, kot jih ponujajo stranke v volilni kampanji. Analiziramo tudi zadnje raziskave javnega mnenja, ki kažejo, da bodo razmerja sil v novem parlamentu zelo drugačna kot doslej. Več možnosti je, da bo nova vlada desno sredinska. Ali obstaja tudi »tretja pot«? Povemo v novi epizodi, ki smo jo posneli na pustni torek, dva dni pred uradnim začetkom kampanje.

Do volitev je še šest tednov, prihodnji teden pa se začenja uradna volilna kampanja. Toda politična vročica je že skoraj na vrhuncu – kot bi bile volitve že prihodnjo nedeljo in ne šele čez dober mesec. Kaj nam ta čas pripovedujejo številke? Raziskave javnega mnenja merijo trenutno razpoloženje javnosti, niso pa volilna napoved, poudarja direktorica Inštituta Mediana Janja Božič Marolt. Kljub temu je iz njih mogoče razbrati trende, dodaja Samo Uhan. Na prvih dveh mestih sta se utrdili dve stranki in težko ju bo v naslednjih tednih ogrozila katera od drugih strank. Ni pa nemogoče. Razprava se je razvila v zanimivo polemiko, čeprav se oba strokovnjaka strinjata, da številke ne lažejo…

Politični dogodki si v prvih dneh novega leta sledijo z neverjetno naglico. Začelo se je s prestopom Mateja Tašnerja Vatovca iz Levice v SD. Sledilo je Golobovo vabilo strankam levo sredinskega bloka na kosilo, stranke desne sredine pa se zberejo na slovesnost ob obletnici smrti Jožeta Pučnika. Le nekaj ur kasneje protikorupcijska komisija objavi poročilo, v katerem ugotavlja, da je predsednik vlade kršil zakon o integriteti. Medtem se politični prvaki skoraj vsak večer selijo iz enega televizijskega studija v drugi. Zdaj gre zares. Politična analitika, odgovorni urednik časopisa Večer Matija Stepišnik in poročevalec in komentator POP TV Anže Božič, se strinjata, da bo tokratna kampanja brez primere v slovenski politični zgodovini. Pričakujemo lahko kaos, neusmiljen spopad, ki na družbenih omrežjih traja že nekaj časa, veliko udarcev pod pas. Sprašujemo se, kakšen političen učinek bi lahko še imela odločitev protikorupcijske komisije med podporniki premiera Goloba. Pa tudi, zakaj prvak SDS Janez Janša, ki je običajno pred volitvami bolj spravljiv in umirjen, tokrat zelo jasen v sporočilih o potezah, ki jih namerava povleči po volitvah. Analiziramo odmevni prestop nekdanjega vodjo poslanske skupine Levice in poskus sklenitve pakta o nenapadnju strank leve sredine. In seveda, govorimo tudi o množici strank, ki se za zdaj zbirajo na robu parlamentarnega praga in bodo po volitvah odločale o tem, kakšna bo nova vlada. Na poslušanje!

Teden je zaznamoval nov politični spopad – znova med kabinetoma predsednice države Nataša Pirc Musar in predsednikom vlade Robertom Golobom. Razlog so spet kadrovska vprašanja, tokrat imenovanja novih veleposlanikov. Gosta nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega, urednica na POP TV Metka Majer in voditelj in novinar na portalu N1 Miha Orešnik, opozarjata na nekaj nelogičnosti. Nenavadno je, denimo, da je predsednica države še pred uradnim imenovanjem kandidatov javno spregovorila o postopku, ki je načeloma zaprt pred javnostjo. Prav tako preseneča, da je spor izbruhnil po tem, ko je že kazalo, da sta nekaj mesecev pred volitvami predsednika vendarle (četudi začasno) sklenila premirje. Nadaljujemo z drugimi čudaškimi, celo bizarnimi fenomeni slovenske politike in seveda ne moremo mimo reklamnih pižam in kovčkov nekdanjega predsednika republike. Še ena nenavadna zgodba zadnjega tedna: napoved povezovanja Hanovih socialnih demokratov in Prebiličevega Preroda, ki se je končalo, še preden se je začelo. Miha in Metka opozarjata, da očitno še ne poznamo dejanskega ozadja zgodbe. Politik, ki ustanovi stranko kot alternativo sedanji koaliciji, naj bi se že v tej fazi predvolilnega spopada dogovarjal o skupnem nastopu z vladno stranko, v kateri je – mimogrede - nekoč že bil? Stranka, ki je najbolj kritična do tik pred volitvami ustanovljenih strank novih obrazov, obenem pa ima stabilno podporo volivcev, prav takšno stranko vabi v skupen nastop na volitvah? Ali po številnih javnih nastopih obeh predsednikov v resnici ne poznamo vseh ozadij zgodbe? Več o tem v zadnji letošnji epizodi, v kateri se poslovimo tudi od soavtorja Umetnosti možnega Aleša Kocjana, ki ima tudi zadnje sporočilo zvestim poslušalcem. Pa srečno!

V tokratni epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega govorimo o razlogih za nedeljsko referendumsko presenečenje in o političnih posledicah padca zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Razlogov je seveda več, se strinjata oba sogovornika, urednik na časopisu Dnevnik Darijan Košir ter novinar in urednik na tedniku Mladina Jure Trampuš. Darijan pove, da so imeli nasprotniki zakona prepoznavnega nosilca kampanja in jasno sporočilo. Konec koncev je Aleš Primc v vsakem javnem nastopu nekajkrat ponovil besedo zastrupitev. Drugače je bilo na strani zagovornikov zakona. Ni bilo širši javnosti znanega prvega obraza kampanje niti preprostega slogana, pravzaprav ni bilo niti jasno, kdo je avtor zakona. Jure opozori, da je sicer kljub temu sicer homogena desna sredina na volišča pripeljala manjše število volivcev kot – denimo – na spomladanski referendum o dodatkih k pokojninam zaslužnim umetnikom. Govorimo tudi o zanimivi polemiki, ki se je po referendumu na družbenih omrežjih razvila med podporniki Janeza Janše in Anžeta Logarja. Ali se torej tudi na desnici, podobno kot na tradicionalno sprti levi sredini, napoveduje oster predvolilni spopad? In še: vse ankete potrjujejo, da bo na prihodnjih volitvah zmagala SDS, vprašanje pa je, komu bo potem uspelo sestaviti vlado. Na poslušanje nove epizode, v kateri tudi tokrat – opravičeno – manjka Aleš!

Spletni portal N1 je pred dobrim tednom objavil novinarsko zgodbo o ovadbi zoper poslanca socialnih demokratov Janija Prednika zaradi (domnevnega) psihičnega in fizičnega nasilja nad takratno partnerico. Le nekaj ur pozneje je poslanec odstopil. V poplavi afer in »afer« ima ta zgodba posebno mesto, predvsem zato, ker temelji na dobrem novinarskem delu. Gostja, odgovorna urednica N1, v tokratni epizodi pove, kako so pripravljali članek, koliko ur so se pogovarjali z vpletenimi in s kakšnimi dilemami so se soočali. Seveda pa govorimo tudi o posledicah in o razmerju političnih sil dober mesec pred referendumom in slabe pol leta pred volitvami. S kom bo po volitvah sodeloval Prebilič in s kom Logar? Ali oba res računata na možnost prihodnje vlade brez Janše in Goloba? Zakaj bo tokrat na volitvah odločala predvsem udeležba? In zakaj tokrat politiki govorijo predvsem o tem, s kom po volitvah nikakor ne bi sodelovali? Ali lahko božičnica in brezplačne vinjete vrnejo vladi izgubljeno podporo in zaupanje? Zakaj je dolgotrajna oskrba lahko usodna politična past? Tokrat zaradi opravičene odsotnosti Aleša, ki celi poškodbo po padcu s kolesa, s Katjo klepeta samo Tanja. Na poslušanje!

V novi epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega se pogovarjamo o tem, kakšne politične posledice lahko sprožijo ugotovitve nadzornih institucij in organov pregona v zvezi s predsednikom vlade Robertom Golobom. Matej Grošelj, novinar in komentator Večera, razloži svojo tezo, da ima Golob in koalicija v mesecih pred volitvami okrog sebe čedalje večje »minsko polje«. Ne samo zaradi možnosti, da premiera doleti kazenski pregon in da KPK v končnem poročilu potrdi, da je kršil zakon o integriteti. Drugi gost, politolog Marinko Banjac, opozori, da so vse afere, ki so se znašle v kolesju pravosodja in KPK, stare že toliko, da je največji »udarni val« v javnosti že minil. Taktika Goloba in njegovega odvetnika bo zato očitno minimaliziranje obeh zgodb. Zanimivo je, da stranke niso pograbile novih ugotovitev – če jih bodo, se strinjata sogovornika – bodo politični kapitali skušali izkoristiti bolj na levi sredini kot v opoziciji. Vsi štirje de tokrat strinjamo, da Golob ne namerava odstopiti, zato s svojim odvetnikom bije boj za interpretacijo in skuša minimalizirati ugotovitve KPK, pri tem pa uporablja odvetnike nesprejemljive in nedopustne metode komuniciranja z medijih. Sicer pa – volitve bodo že čez pol leta in karte na desni so, kot kaže, že razdeljene. Na levi sredini pa se, kot običajno, že nakazuje spopad - za prestop parlamentarnega praga in za vodilno mesto na tem političnem polu.

Vaš mini javni servis za kontekstualizacijo političnega dogajanja je nazaj! V šesto sezono in drugo petletko se poganjamo v družbi politologa Marka Hočevarja in novinarskega kolega Luke Mlakarja, ki je v živo spremljal enega od političnih spektaklov te volilne jeseni – kongres Gibanja Svoboda, kjer sta bila bolj kot stranka v ospredju njen predsednik in njegova žena. Česa niso pokazali televizijski posnetki in česa nismo prebrali v časopisih? Najin drugi gost, politolog Marko Hočevar, razbere kapitalske in politične povezave iz seznama povabljenih gostov na uverturnem spektaklu volilne jeseni - poroki predsednika vlade. A v resnici smo šele na začetku: oktobra sledi ustanovitveni kongres stranke Vladimirja Prebiliča, Novo Slovenijo je medtem že prevzel Jernej Vrtovec. Zdi se, da so si stranke na desnici razdelile fevde svoje volilno bazo, zato je jasno, kdo koga nagovarja. Manj tovrstne jasnine je na levo-liberalnem polu, ki je - kot običajno - bistveno bolj razdrobljen. Kako se mešajo karte ob vstopu v vročo politično jesen pred pomladansko volilno dirko? Povemo v prvi epizodi in se veselimo vaši odzivov!