Advertise on podcast: Zadružno iz Slovenije

Ko govorimo o slovenskih zadrugah običajno najprej pomislimo na odkup mleka, živine, žita ali drugih pridelkov. Vendar je za njihovo delovanje zelo pomembna tudi trgovinska dejavnost. Kmetu zagotavlja oskrbo za delo na kmetiji, prebivalcem dostop do vsakodnevnih potrebščin, domači hrani pa odpira pot do kupca. "Na Zadružni zvezi Slovenije zato zadružno trgovino razumemo kot pomemben del razvoja kmetijstva in podeželja," pravi predsednik ZZS Borut Florjančič.

"Rdeča nit naše zadruge in vanjo povezanih kmetij je govedoreja, oziroma ohranjanje obdelanosti krajine z rejo živine in skrbno obdelanostjo tistega malega njiv, kar jih imamo," pravi Karmen Sadek Pučnik, direktorica KZ Slovenska Bistrica.

ZZS in KGZS sta 24. avgusta na Ministrstvo za kmetijstvo naslovili obsežen skupni poziv za takojšnje in učinkovito ukrepanje v kmetijskem sektorju. Korak izhaja iz dejstva, da se je letos hkrati seštelo več kriznih dejavnikov: spomladanska in predvsem dolgotrajna poletna suša, visoke temperature, neurja s točo ter zaradi krize na Bližnjem vzhodu še rast stroškov goriv in mineralnih gnojil. Posledice niso omejene zgolj na letošnji izpad pridelka. V živinoreji bomo zaradi pomanjkanja krme in višjih stroškov posledice čutili vsaj še v prihodnjih mesecih, pri trajnem travinju in trajnih nasadih pa lahko tudi v prihodnjih letih, pojasnjuje predsednik ZZS Borut Florjančič.

Kmetijska zadruga Dobrepolje svojo zgodovino piše od leta 1896, ko je bilo na pobudo Frana Jakliča ustanovljeno Kmetijsko društvo v Dobrepolju, prva kmetijska blagovna zadruga na Kranjskem. Že kmalu po ustanovitvi je z izgradnjo zbiralnice mleka, sirarne in zadružnega doma na Vidmu pomembno prispevala h razvoju Dobrepoljske doline. Leta 1927 je bila ustanovljena še živinorejsko-selekcijska zadruga, ki je spodbudila razvoj selekcije, razstav in tekmovanj, pomemben vir prihodka pa je predstavljala tudi domača obrt. Zadruga je vlagala tudi v izboljšanje kmetijskih zemljišč z izvedbo hidromelioracij, komasacij in agromelioracij ter tako ustvarila pogoje za sodobno strojno obdelavo. Obnovila je zadružno stavbo v Vidmu, zgradila nova skladišča ter vlagala v trajnostne energetske rešitve. Danes zadruga povezuje 36 članov, zaposluje dva delavca, njeni temeljni dejavnosti pa sta odkup mleka in oskrba kmetij z repro-materialom. S svojim delovanjem prispeva k razvoju kmetij in ohranjanju življenja na podeželju. Pogovarjali smo se s predsednikom zadruge Francijem Vodičarjem.

Vsaka panoga ima svoje težave, rešitev pa ima skupni imenovalec: Kmet mora biti ekonomsko dovolj močan, da lahko investira in se prilagaja. Pri tem je povezovanje ključno. Posameznik težko zgradi silos, mlekarno, klavnico, hladilnico ali namakalni sistem. Povezani kmetje in zadruge pa to zmorejo. Zato zadružništvo danes ni samo tradicija – je zelo konkreten odgovor na vprašanje, kako ohraniti slovensko kmetijstvo konkurenčno in odporno.

Skupaj z zadrugami članicami in Kmečkim glasov vabimo, da nas obiščete na razstavnem prostoru v hali A. S ponosom bomo predstavili bogato in raznoliko ponudbo izdelkov zadrug članic, ki so s svojo kakovostjo prepričale tudi strokovno javnost ter prejele številna priznanja na mednarodnem ocenjevanju kakovosti AGRA 2026 in Vino Slovenije 2026.

Kmetijska zadruga Slovenske Konjice velja za eno najbolj aktivnih slovenskih zadrug, njen direktor Stane Levart pa izpostavlja, da raste, tako v poslovnem smislu, kot tudi v obsegu članstva. Posebej je ponosen, ker se v zadružno delovanje aktivno vključujejo tudi mladi.

"V prvih petih mesecih so kmetje oddali kar 13,5 milijona litrov mleka več kot v enakem obdobju lani, kljub temu pa so za svoje mleko prejeli skoraj 16 milijonov evrov manj prihodkov. To je verjetno najbolj nazoren dokaz, kako resne so razmere v mlečnem sektorju," pravijo na ZZS in dodajajo: "Če država ne bo hitro ukrepala, lahko izgubimo številne mlečne kmetije, skupaj z njimi pa tudi pomemben del domače samooskrbe." Na ministrstvo so že poslali predloge rešitev....

V pogovoru smo se ustavili ob aktualnem utripu v SKZ Ljutomer Križevci. Direktor Slavko Petovar je komentiral letošnjo žetev, pomen skladiščnih kapacitet in dogajanje v t.i."žitni verigi", spregovorili pa smo tudi o Oljarni Klas, v kateri iz lokalno pridelanih bučnih semen stiskajo 100 % Štajersko-prekmursko bučno olje z zaščiteno geografsko označbo. V zadnjem času tudi iz semena Slovenske golice.

Trgovina Pri zmaju združuje bogato ponudbo izdelkov slovenskih družinskih kmetij, kmetijskih zadrug in zadružnih mlekarn. Gre za prvo enotno predstavitev zadružne ponudbe v Ljubljani, kjer lahko obiskovalci na enem mestu spoznajo in okusijo izdelke slovenskih kmetov, povezanih v zadruge.

Novi kmetijski minister je napovedal ukrepe podpore za povezovanje in skupen nastop kmetov. "To jemljem kot izredno dober signal," pravi Borut Florjančič. Zadružna zveza Slovenije od novega ministra pričakuje partnerstvo pri razvoju konkurenčne, trajnostne in ekonomsko vzdržne kmetijsko-prehranske verige. "Potrebujemo manj administrativnih ovir, več razvojnih spodbud, hitrejše odzivanje na krize ter jasen strateški cilj: da več dodane vrednosti iz slovenske hrane ostane pri slovenskih kmetih."

Mag. Marko Jurak, direktor Kmetijske zadruge Šmarje, je predstavil poslovanje in smele razvojne načrte zadruge, ter spregovoril o pomenu kolektivnih naložb za kmete in zadružni sistem. Predstavili smo tudi novosti in poletne dogodke v Hiši vin Emino.

"Pri nas trajnost ni nekaj na papirje ali za dober vtis. To je način, kako živimo in delamo vsak dan, " pravi Grega Repovž, ki skupaj z ženo Sabino in družino vodi družinsko gostilno v Šentjanžu, ki se ponaša s častitljivo zgodovino.

Potem jo je konec aprila Evropska komisija sprejela Začasni okvir za državno pomoč zaradi krize na Bližnjem vzhodu, ki odpira možnosti za dodatno ukrepanje držav članic tudi v kmetijstvu izven obstoječih državnih pomoči in obstoječega okvira de minimis na ZZS pozivajo k takojšnjemu oblikovanju ukrepov in izplačilu sredstev.

Jošt Perovšek, direktor KZ Velike Lašče pravi, da je izzivov še veliko, veseli pa so, ker so njihove prodajalne veliko več kot le trgovine, so mesta srečevanja ljudi...