Advertise on podcast: Od setve do žetve

Podnebne spremembe narekujejo precejšnja prilagajanja tudi v kmetijstvu oziroma pri pridelavi hrane. Vse pogostejše suše zahtevajo namakanje, le-to pa racionalno ravnanje z vodo. Pri nas za zdaj namakamo samo odstotek vseh obdelovalnih površin, o gospodarnem ravnanju z vodo pa vse bolj razmišljajo tudi živinorejci. V tokratni oddaji predstavljamo tudi projekt INCREASE, ki se ponaša z nagrado Evropske komisije v natečaju poskusov o občanskem raziskovanju. Z njim v posameznih državah preučujejo vedenje različnih sort fižola oziroma nekaterih stročnic.

Naravni materiali, med katerimi je tudi volna, veliko ugodneje vplivajo na počutje človeka kot vseprisotni umetni materiali. Tema oddaje Od setve do žetve je predelava ovčje volne v izdelke. Žal je odkupna cena za večino manjših rejcev nespodbudna in po striženju ovac ovčje runo zavržejo. Pa vendar imamo v državi odkupovalca, ki vso ponujeno volno v Sloveniji odkupi oz. prevzame in predela, okoli 30 % pa je dokupi v tujini. Poleg tega imamo posamezne skupine, ki ohranjajo veščine polstenja, predenja, pletenja in predelujejo surovo volno v tradicionalne butične izdelke. Pogledamo pa tudi prek naših meja.

Povsod po Sloveniji se na veliko noč na mizah znajdejo številne dobrote. Vendar pa se tako praznične jedi kot tudi običaji od kraja do kraja vendarle malce razlikujejo. V Brkinih, na primer, so morali k blagoslovu nesti tudi oblate, namesto potice pa se je na mizi velikokrat znašla pinca. Kmetijski inštitut Slovenije je – po letih zagnanega dela– pred kratkim razvil novo srednje zgodnjo sorto fižola za zrnje KIS AHAC. Njeni ključni odliki sta zgodnje cvetenje in večja odpornost proti podnebnim spremembam. Intenzivno zaraščanje kraške krajine, ki je posledica opuščanja kmetijske obdelave, pa povečuje požarno ogroženost narave in naselij na območju celotnega Krasa, zato strokovnjaki z različnih področij iščejo rešitve, kako se neprijetni situaciji postaviti po robu.

V oddaji Od setve do žetve bomo slišali, zakaj se je več mladih prevzemnikov kmetij, ki so lani kandidirali na razpis, namenjen gorsko hribovskim kmetijam za dvig produktivnosti, pritožilo na negativne odločbe. Dokazujejo, da je bil eden od pogojev postavljen tako, da ga noben prevzemnik, ki je kmetijo prevzel v letu 2024, ni mogel izpolnjevati. Pozornost bomo namenili tudi gozdarstvu, točneje ekonomskim vidikom gozdov. O varni sečnji in o poklicu arborista pa se bomo pogovarjali z Robertom Čukom, podprvakom svetovnega gozdarskega prvenstva, ki ga je letos prvič gostila Slovenija.

V oddaji Od setve do žetve med drugim govorimo o fitofarmacevtskih sredstvih, o omejevanju njihove uporabe in o alternativah, ki bi lahko zmanjšale njihovo porabo. Pozornost posvečamo še eni pomembni temi, in sicer nesrečam v kmetijstvu, kajti po statističnih podatkih je stopnja smrtnih nesreč v kmetijstvu od dva- do štirikrat višja kot v večini drugih dejavnosti. Ob koncu pa obiščemo kmetijo Žampa v občini Destrnik, ki velja za eno tehnološko najsodobnejših kmetij pri nas – pri njih skrbijo tudi za dobro počutje krav molznic.

Z 21. marcem začne veljati pravilnik o uporabi grafične podobe slovenske zastave za označevanje kmetijskih proizvodov in živil. To namreč določa novi zakon o hrani, pomeni pa, da bodo lahko proizvajalci, ki izpolnjujejo vse predpisane pogoje, označevali svoje proizvode s slovensko zastavo. Njena uporaba je namenjena kmetijskim proizvodom in živilom, ki so vključeni v sheme kakovosti in pri katerih so vsi postopki – pridelava, predelava in pakiranje – zagotovljeni v Sloveniji. S tem dobivajo kmetje potrdilo o prepoznavnosti svojih pridelkov in izdelkov, kupci pa jamstvo, da gre resnično za slovensko živilo.V oddaji smo se seznanili še z rezultati in dosežki čezmejnega evropskega projekta Ero-STOP, ki se loteva problematike erozije oziroma odnašanja zemlje s kmetijskih površin v vipavskih gričih. Poizvedeli pa smo tudi, kako se rejci drobnice in goveda odzivajo na cepljenje proti bolezni modrikastega jezika, ki ga morajo opraviti do 24. aprila.

Ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena, smo najprej obiskali srečanje pomurskih kmetic, kar 200 se jih je udeležilo dogodka, ki ga je pripravil Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota. Kako tudi ne, saj v Pomurju deluje kar 15 društev podeželskih žena. Poleg skrbi za družino in dom so ženske vpete v kmečko delo in znajo uporabljati tudi različno mehanizacijo, poznajo zakonske predpise in še marsikaj. V oddaji tudi o slabih razmerah v prašičereji. Na ptujskem Kmetijsko-gozdarskem zavodu opozarjajo, da je stopnja samooskrbe na tem področju krepko padla, bojijo pa se, da bo zaradi dodatnih obremenitev kmetov samo še slabše. V Artičah je sadjarsko društvo v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Novo mesto pripravilo že 31. sadjarske dneve. Tudi na tem področju je stanje v državi zelo skrb vzbujajoče.

Tema oddaje je regenerativno kmetijstvo, ki v tleh ohranja hranila, zadržuje vodo in na tla gleda kot na živ ekosistem. Zaradi vedno večje izčrpanosti tal, ki je posledica kemizacije kmetijstva, se znanost v zadnjem obdobju ukvarja z iskanjem modelov kmetovanja v smeri trajnosti. Eden takih je regenerativno kmetijstvo. V oddaji slišimo, kako je Slovenija prek Biotehniške fakultete del velike mednarodne raziskave o pospeševanju regenerativnega in ohranitvenega kmetijstva v Evropi - TRAILS4SOIL. Podjetje Žipo iz Lenarta in ekološka kmetija Vegerila z Gorenjske pa nam razkrijeta izkušnje s prehodom na regenerativno kmetijsko prakso. Izvemo, ali je tak model ekonomsko vzdržen in kakšne koristi bi od regenerativnega kmetijstva imele lokalne skupnosti.

V oddaji Od setve do žetve se bomo dotaknili priseljevanja v ruralno okolje in spregovorili o izzivih in težavah, ki jih ima to lahko za kmete. Izpostavili bomo Goričko kot primer prostora, kjer brez aktivnih kmetij ni ne krajine, ne lokalne hrane in ne prihodnosti. Ker so se dela v vinogradih že začela, nas bo tudi zanimalo, ali se stanje zlate trsne rumenice – neozdravljive bolezni vinske trte – po letošnji nekoliko hladnejši zimi izboljšuje.

V Goriških brdih že kar nestrpno in z nejevoljo čakajo na odziv države s končno oceno škode, ki jo je povzročila deževna ujma sredi novembra lani. Po ocenah komisij za popis škode je prizadetih približno osem desetin vinogradniških površin, preostali delež odpade na sadovnjake in oljčnike. Občinska komisija je škodo ocenila na več kot 3,8 milijona evrov, regijska komisija ta znesek nekoliko znižuje, končno oceno pa bo dala državna komisija. Njeno poročilo je zdaj v medresorskem usklajevanju na vladi, ki naj bi končni znesek škode po naravni katastrofi v Brdih sprejela na četrtkovi seji. Pridelovalci in stroka po svojih močeh odpravljajo posledice in pozivajo državo k čim prejšnjemu reševanju te problematike. V oddaji smo obiskali še Agrarno skupnost Podpeč - Praproče. Ta je za lani prejela priznanje najbolj skrbnega lastnika gozda v Kraškem gozdno-gospodarskem območju. Poizvedeli pa smo tudi, zakaj so slovenske sorte krompirja boljše od tujih sort.

Kmetijsko gozdarska zbornica je tudi letos pred začetkom subvencijske kampanje začela informativno usposabljanje za kmete, katerega cilj je čim bolj seznaniti upravičence, da na vnos vlog pridejo pripravljeni, da bodo postopki hitrejši. Rejci prašičev so opozorili, da lahko z novim letom opravljajo kastracije le po uspešno opravljenem usposabljanju, vendar tega še do danes ni bilo. V oddaji tudi o tem, da je Slovenija na področju semenarstva skoraj popolnoma odvisna od uvoza semen. Zgornjegorenjske občine pa so že pred leti vzpostavile Semenjalnico, ki skrbi za pridelavo ekoloških semen. Vzpostavili so mrežo kooperantov, ki pridelujejo ekološko seme, v leškem čebelarskem centru pa deluje tudi hranilnica ekoloških semen. Razvojna agencija Zgornje Gorenjske in Inštitut Ekosemena sodelujeta tudi pri različnih projektih. Trenutno pri projektu Seme/Saat, pri katerem sodelujejo tudi strokovnjaki iz Avstrije.

Tokratno oddajo posvečamo mladim kmetom. Število mladih prevzemnikov je v vsakem programskem obdobju nižje, številke so zaskrbljujoče. Nosilci družinskih kmetij v Sloveniji so v povprečju stari 63 let, delež mlajših od 35 let je dobre 3%. Pred 10. srečanjem mladih prevzemnikov, ki bo prihodnji četrtek popoldan v Šempetru, se bomo v naslednjih minutah pogovarjali, kako mlade kljub izzivom zadržati ali privabiti na kmetije? Slišali bomo Miho Curka, mladega nosilca kmetije z Griča pri Trebnjem. Izvedeli kako ministrstvo za kmetijstvo podpira mlade kmete in generacijsko prenovo kmetijstva in se o izzivih na tem področju pogovarjali z Doris Letina, predstavnico Zveze slovenske podeželske mladine in Jožetom Očkom, koordinatorjem za področje mladih kmetov na Kmetijsko gozdarski zbornici. Oddajo pripravlja Jernejka Drolec.

V oddaji, posvečeni kmetijskim vsebinam, se bomo tokrat najprej ustavili pri zloglasnem trgovinskem sporazumu z Mercosurjem. Znano je namreč, da evropski in slovenski kmetje sporazum zavračajo, ker je po njihovem mnenju škodljiv, saj odpira vrata nelojalni konkurenci. Ob tem bomo govorili še o graditvi namakalnega sistema v občini Kidričevo, dali besedo mladim mamicam na podeželju v zvezi z izzivi, kaj zanje pomeni delo na kmetiji, opozorili pa bomo še na razpis, na katerega lahko kmetije prijavijo svoje izdelke za ocenjevanje na Dobrotah slovenskih kmetij.

Erozija oziroma odnašanje zemlje povzroča velike težave po vsej Sloveniji. Razlog so vse bolj zaostrene podnebne spremembe, ki se kažejo v hudih nalivih z enormnimi in enkratnimi količinami vode, ki z odprtih kmetijskih površin odnaša najboljšo rodovitno prst ter povzroča plazove in zemeljske podore. Temu smo bili sredi novembra priča v Goriških brdih, kjer zdaj pridelovalci in stroka iščejo rešitve za vsaj začasno sanacijo prizadetih vinogradov. Škodo sicer še popisujejo, znašala naj bi več sto tisoč ali celo milijon evrov, kajti po oceni stroke je poškodovana približno tretjina briških vinogradov. Tovrstno problematiko bodo poskušali v prihodnje blažiti ali preprečevati z različnimi ukrepi in priporočili, ki jih oblikujejo v okviru čezmejnega evropskega projekta Ero-STOP. V oddaji smo se še pozanimali, kako so nizke temperature ozračja v začetku leta vplivale na nasade oljk v slovenski Istri in na širšem Primorskem, obiskali pa smo tudi inovativno in skrbno domačijo Pri Starčih v Križu pri Sežani.

Nihče ne dvomi, da ima lokalno pridelana hrana veliko prednosti. Dobro vpliva tako na zdravje ljudi in živali, poleg tega pa ohranja življenje na podeželju. Pozanimali smo se, kakšne aktivnosti na tem področju izvajajo kmetijske zadruge. Nekatere se ponašajo tudi s predelovalno dejavnostjo in svojimi trgovinami. Na prestižnem mednarodnem ocenjevanju ekstra deviških oljčnih olj Premio Biol Novello v Bariju v Italiji pa sta kar dva pridelovalca s širšega Goriškega prejela visoki priznanji. Mi smo ju obiskali. Ob godu sv. Antona Puščavnika, ki je – med drugim zavetnik – živinorejcev in mesarjev, v oddaji tudi o tradiciji kolin in kašnatih klobas – čurk. Tako jih imenujejo v Prlekiji in nekaterih obmejnih krajih s Hrvaško. Posebno pozornost jim namenja »Društvo Antonovanje na Kogu«, ki že poldrugo desetletje pripravlja čurkijado.