Advertise on podcast: Od setve do žetve

Postojnski urad Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je izdal odločbo o razglasitvi okuženega območja zaradi pojava hude gnilobe čebelje zalege v čebelnjaku na Ilirskobistriškem. Bolezen odraslih čebel ne prizadene, lahko pa te med hranjenjem okužijo ličinke. Kakšni so ukrepi za preprečevanje širjenja in kakšne so težave čebelarjev? Podjetje Paradajz ves čas povečuje svoje zmogljivosti. Rastlinjake imajo tudi v Mali Polani, kjer so začeli postavljati novega, na širitev pa se pripravljajo tudi na matični lokaciji v Renkovcih. V oddaji tudi o irski družinski mlekarski kmetiji, ki združuje tradicionalno pašništvo, robotsko molžo in podatkovno podprto upravljanje. Njena uspešnost temelji na učinkoviti izrabi travinja, zdravju krav, nadzoru stroškov in prilagajanju sodobnim spremembam.

Živinoreja se sooča s številnimi izzivi. To so toplogredni plini, posebej metan, dobrobit živali in odvisnost od beljakovinske krme iz tretjih držav. Irska si je za čas predsedovanja svetu EU zadala pripravo evropske strategije za živinorejo, skupaj z načrtom za beljakovine. Irsko kmetijstvo zaradi naravnih danosti temelji na reji pašnih živali. Pašo skušajo optimizirati, napredek in konkurenčnost pa gradijo na osnovi podatkov, raziskav in prenosa inovativnih tehnologij na kmetije. Vse to nam predstavi irski rejec goveda, ponosen rezultate, ki so posledica spremembe pašnega sistema in uporabe aplikacij za spremljanje proizvodnih parametrov. Posvetili pa smo se tudi vprašanju, kako v Sloveniji deluje služba, ki skrbi za napredek v živinoreji in kakšne rezultate beleži.

V oddaji Od setve do žetve bomo preverili čebelarsko letino in predstavili pametno rešitev za sodobno čebelarstvo, aplikacijo BeeConn. Besedo bomo dali mladim – Zveza slovenske podeželske mladine namreč razpisuje izbor najboljših projektnih praks in prostovoljcev, ki prispevajo k razvoju na podeželju. Ob koncu pa bomo obiskali še ribogojnico v Apačah, kjer skrbijo za ohranjanje nekoč zelo razširjene prebivalke reke Mure – kečige oziroma murskega zmaja.

Eden ključnih razvojnih izzivov slovenskega kmetijstva je njegova generacijska prenova. Struktura lastnikov kmetij se namreč pri nas zelo stara, zato država mladim kmetom zagotavlja denarne in druge spodbude za vzpostavitev ali prevzem kmetijskih gospodarstev. Toda v zadnjih štirih letih je ob koncu vsakokratnega javnega razpisa ostala neizkoriščena kar tretjina denarja za te namene. Mladi prevzemniki pa ob tem opozarjajo na birokratske ovire in številne zahteve, ki jih morajo izpolniti za prevzem ali posodobitev kmetij. V oddaji smo se, po koncu trgatve na Primorskem, pozanimali o kakovosti in ocenah letošnjega vinskega letnika. V Sadjarskem centru Bilje pa smo slišali, kako se sadjarji bojujejo proti bolezni šarka in kako se to kaže v pridelavi sliv.

Do konca septembra Društvo za razvoj slovenskega podeželja zbira podpise pod peticijo za ohranitev programa LEADER/CLLD in ustrezno financiranje lokalnih akcijskih skupin tudi novem v programskem obdobju. Program prebivalcem podeželja omogoča, da lahko soodločajo o projektih, pomembnih za domače okolje, v društvu pa se bojijo, da bi spremembe na področju evropskega financiranja lahko zmanjšale njihovo vlogo pri odločanju. V Gorišnici je Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj pred nedavnim predstavil delovanje prvega stacionarnega vkopanega namakalnega sistema Agripop, od katerega si veliko obetajo, opozarjajo pa, da namakanje ne sme biti edini ukrep za večjo prehransko varnost ob sušah. V oddaji tudi o trgatvi na Krasu. Kraševci pravijo, da si obetajo dobro letino.

Osrednja tema oddaje Od setve do žetve je komasacija. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov izvaja kar 50 komasacijskih postopkov po vsej državi. Komasacija je prostorski ukrep, s katerim se izvedeta zložba oz. združitev parcel in njihova vnovična razdelitev. Učinek tega je lažja obdelava zemljišč in tudi lažja izvedba namakalnih sistemov. Vemo pa, da dolgoročno slovensko kmetijstvo za večjo odpornost na izredne vremenske razmere potrebuje več namakanja. Govorimo tudi o oslabljenih gozdovih in pričakovani škodi zaradi lubadarjev ter vas ob koncu oddaje seznanimo z dejavnostmi in pripravami Društva rejcev drobnice Kamnik na praznik drobnice.

Invazivne tujerodne rastline niso le okolijska težava, temveč so tudi resen izziv za kmetijstvo. Izpodrivajo domače rastlinske vrste, zmanjšujejo pridelek in prinašajo dodatne stroške, saj jih je treba zatirati. V Primorsko-Notranjski regiji pa sive lase rejcem drobnice povzročajo tudi tropi jelenjadi, ki se pasejo na tamkajšnjih pašnikih. Poleg tega, da popasejo vso travo, ki jo je že tako prizadela suša, tam z iztrebki puščajo zajedavce, zaradi katerih drobnica poginja. Ampak – kot pravijo strokovnjaki – za to težavo obstajajo tudi rešitve. Obiskali smo še počitniško hiško Belakapa v Kosezah pri Ilirski Bistrici, za katero sta lastnika uredila medarno in dišeč in pisano obarvan medonosni vrt.

Trgatev je v vseh štirih vinorodnih okoliših Primorske te dni na vrhuncu. Zaradi dolgotrajne suše in vročine se je letos začela rekordno zgodaj, saj so vinogradniki in vinarji ob hitrejšem dozorevanju in sušenju grozdja poskušali preprečiti preveliko izgubo pridelka. Vseeno v Brdih ocenjujejo, da bo letina za štirideset odstotkov manjša od običajne; v Kleti Vipava pričakujejo najmanj dvajsetodstotni izpad, je pa za končno oceno letnika še prezgodaj, opozarja stroka. Na položaj v vinogradih je poleg njihove lege in sestave tal letos močno vplivala tudi oskrba trt. Razmere so se sicer nekoliko izboljšale po deževju v zadnjih desetih dneh, toda analize kažejo na nesorazmerje med kislinami in sladkorji ter napovedujejo zahtevno kletarjenje. V tokratni tematski oddaji o vinogradništvu se bomo seznanili še s pridelavo namiznega grozdja in projektom pametni vinograd.

V teh dneh je Gornja Radgona znova v znamenju tradicionalnega kmetijsko-živilskega sejma Agra, prireditve, ki povezuje poljedelstvo, živinorejo, gozdarstvo in živilsko industrijo -- stroko in gospodarstvo -- in s strokovnimi dogodki, razstavami, predstavitvami in spremljevalnim programom poudarja pomen sodelovanja, tradicijo in prihodnost podeželja, in to v času za panogo izrazito nezavidljivih razmer. O težavah našega kmetijstva in trenutnih izzivih bomo govorili v oddaji Od setve do žetve.

Kombinacija dolgotrajne suše in visokih temperatur v zadnjih devetih tednih bo zahtevala visok davek v kmetijstvu. Kmetje od države zahtevajo hitro in konkretno pomoč. Osrednja tema oddaje so zato kratkoročni ukrepi za omilitev posledic, kmetijska zavarovanja in drugi zaščitni prilagoditveni ukrepi na vse pogostejši pojav kmetijskih suš. Pozornost namenjamo tudi Ljubljanskim mlekarnam. Letos zaznamujejo 70 let delovanja in kljub krizam, ki se pojavljajo v mlekarstvu, vsa ta leta ostajajo tesno povezane s slovenskimi kmeti. Obiskali pa smo tudi družinsko kmetijo Žužek v občini Pivka, ki je predana predelavi mleka v odlične izdelke.

Kljub vse pogostejšim sušam in podnebnim spremembam je delež namakanih kmetijskih površin pri nas med najnižjimi v Evropski uniji. O tem bomo govorili v oddaji Od setve do žetve in med drugim spomnili, da razdrobljena zemljišča, visoki stroški, zapletena birokracija in podnebne spremembe tudi v prihodnje ostajajo izzivi pri vzpostavitvi namakalnih sistemov pri nas. Dodali bomo primera dobre prakse in opozorili, da namakanje ni celovita rešitev za kmetijstvo, ampak pomemben del, ki lahko prispeva k stabilni pridelavi v vse bolj ekstremnih vremenskih razmerah.

Letošnji pridelek breskev na Primorskem je bolj ali manj pod streho. V slovenski Istri so obiranje v glavnem končali, medtem ko so na Goriškem in Vipavskem sredi obiranja poznih sort. Dozorevanje se je letos po ugotovitvah kmetijske stroke začelo prej kot po navadi. Tako je, na primer, sorta redhaven, ki je na Primorskem in v Sloveniji na splošno najbolj številna in razširjena, prehitevala vsaj za teden ali več, pridelovalci in stroka pa pridelek po količini in kakovosti ocenjujejo od dobrega do povprečnega. Kljub ugodni in spodbudni prodajni ceni pa je obnov in zasaditev mladih breskovih nasadov na Primorskem še naprej zelo malo. Pozanimali smo se o razlogih za to. V oddaji bomo govorili tudi o močnem sušenju in odpadanju plodov oljk v slovenski Istri, zanimalo pa nas je še, kaj prinaša gozdnogospodarski načrt za Kras med občinama Komen in zahodnim delom Sežane. Na tem območju je namreč tri četrtine gozdov požarno zelo ogroženih.

Na Tatrah v Brkinih bo jeseni zaživel učni Center za predelavo sadja in zelenjave, ki bo pomembna pridobitev za Brkine in širšo okolico ter je primer uspešnega sodelovanja med Parkom Škocjanske jame in občinami na njihovem biosfernem območju. Na bližnjem Krasu pa se zelo hitro zaraščajo suhi kraški travniki, to pa je med drugim posledica tega, da tam deluje čedalje manj rejcev travojedih živali. V želji, da bi travnike obnovili, bodo semena avtohtonih travniških vrst nabirali s krtačnim strojem, ki je plod domačega znanja. Obiskali smo tudi Dolenjsko in se mudili na družinski kmetiji Colnar v Lešnici pod Trško goro, kjer se ukvarjajo z vinogradništvom in vinarstvom ter izletniškim turizmom.

Razmere v živinoreji, zlasti prireji mleka in prašičereji, so zelo slabe; za rejce je najbolj boleč padec odkupnih cen. V oddaji smo najprej predstavili težke razmere. Evropska komisija je ta mesec sprejela strategijo EU za živinorejo in Načrt za beljakovinsko samooskrbo. Strategija nakazuje bolj pragmatičen pristop k živinoreji kot v prejšnjem obdobju. V EU živinoreja obsega 40 odstotkov dodane vrednosti kmetijstva, pri nas pa kar 50 in je zato eden ključnih stebrov slovenskega kmetijstva. Vprašanje pa je, koliko časa bo še kljubovala številnim izzivom in s kakšnimi ukrepi bo kmetijsko ministrstvo pomagalo živinorejskim sektorjem v prihodnje. Potem smo se ustavili pri mitih, ki se držijo živinoreje glede onesnaževanja okolja in podnebja. Ob koncu oddaje pa smo govorili o projektu ODEON, odgovorna živinoreja, katerega namen sta razvoj in preizkušanje inovativnih rešitev za trajnostno živinorejo.

V oddaji Od setve do žetve se bomo ustavili pri vinogradništvu, panogi z dolgo tradicijo in vse več izzivi. Tako kot druge dele kmetijstva vinogradništvo vse močneje zaznamujejo podnebne spremembe, ob njih pa še bolezni in škodljivci, ki zahtevajo vedno več prilagajanja. Je v panogi še prostor za optimizem ali pa v vinogradništvu že bijejo plat zvona? Kaj prinašajo tolerantne sorte grozdja in kako potrošnike prepričati, da posežejo tudi po vinih iz teh?