Advertise on podcast: Lokalni čas

V naslednjih minutah vas popeljemo naravnost v Goriška Brda – tam so briške žene in dekleta pred dnevi pripravile posebno kulinarično delavnico za slepe in slabovidne, v nadaljevanju se bomo sprehodili po razstavi o filozofu, pisatelju in alpinistu Klementu Jugu, ki so jo odprli v Solkanu, začenjamo pa v vasi Budanje na Ajdovskem, kjer so iz pozabe obudili tri simbole vaške dediščine: Metlíco, leseno škatlo in marelico. Iz novogoriškega studia: Katja Munih Furlani in Mateja Grebenjak.

V Lokalnem času tokrat o novi Pasolinijevi poti v Idriji, o zahtevni apokaliptični drami "Slepota", s katero navdušujejo idrijski ljubiteljski gledališčniki in o novem celovečernem filmu "Hotel Alkohol" režiserja Jana Cvitkoviča.

Stari celjski grad je ena od najbolj prepoznanih in tudi obiskanih turističnih znamenitosti v Sloveniji. Gre za največji srednjeveški grad v državi. Pred propadom nekoč mogočne utrdbe znamenite celjske plemiške družine ga je rešilo celjsko olepševalno društvo, ki so ga ustanovili leta 1871. Od takrat grad, kjer potekajo številne prireditve, nenehno obnavljajo. Trenutna občinska oblast išče možnosti, kako ga z mestom povezati tudi z žičniško gondolo.

26. septembra smo vstopili v obdobje Dnevov evropske kulturne dediščine in v Teden kulturne dediščine, zato smo tudi Lokalni čas smo obarvali v duhu dediščine. Če vas zanima, kaj vse lahko vidite na novi stalni razstavi na gradu Prem, kaj so jedli plemiči - varjetno vas bo katera od postavk z njihovega menija neprijetno presenetila - in kaj preprosto ljudstvo ter kako so na Krasu prestavili 26 ton kamenja in jih zložili v čudovit spomenik dediščini, prisluhnite.

Grad Pišece se pridružuje številnim posavskim gradovom, ki jih je moč obiskati. V septembru je prvič odprl vrata javnosti, na ogled je od četrtka do nedelje. Grad v državni lasti je dobila v upravljanje Občina Brežice oz Posavski muzej, ki je za grajskimi zidovi že pripravil nekaj vsebin, povezanih z grajsko arhitekturo in lastniki gradov, med katerimi so bili Vitezi Pišeški in zadnja tri stoletja rodbina Moscon.

V tokratnem lokalnem času se bomo sprehodili skozi več stoletij. Odpravili se bomo v najstarejši samostan v Sloveniji, v cistercijanski samostan v Stični, ki letos praznuje 890-letnico ustanovitve. Beli menihi so skozi stoletja imeli pomembno vlogo pri razvoju kmetijstva na Kranjskem: v Slovenijo so prinesli prvi kovinski plug, pa fižol, pomagali so pri gradnji številnih cerkva, pomembna je tudi njihova vloga na kulturnem in izobraževalnem področju – v samostanu so v 15. stoletju nastali znameniti stiški rokopisi, eno prvih besedil v slovenskem jeziku. Samostan je živ tudi danes, saj v njem deluje 12 menihov, ki obdelujejo 27 hektarov kmetijskih zemljišč, po izročilu patra Ašiča deluje (dobro znana) zeliščna lekarna in Muzej krščanstva na Slovenskem. Opatija pa je usmerjena v prihodnost, saj bodo do 900-letnice samostana pripravili številne dogodke. Več pa v pogovoru Darja Pograjc z dopisnikom Jožetom Žuro.

S Stanetom Kocutarjem o aktualnih dogodkih na Štajerskem.

Pričelo se je novo šolsko leto, z njim pa tudi lepo število malic, obedovanj, plastenk, papirnatih brisač, embalaže, pločevink in drugih odpadkov. Razmišljanja o tem, kako tovrstne odpadke ne le ločevati, temveč preprečevati njihovo nastajanje, je naslovil projekt Zero Waste Schools, oziroma Šole brez odpadkov, ki so ga v praksi preizkusile štiri šole, dve slovenski in dve hrvaški. Pripravile so nabor konkretnih ukrepov, ki se nanašajo na ločevanje in preprečevanje nastajanja odpadkov, ponovno uporabo, zavrženo hrano, trajnostno nabavo ter ravnanje z vodo in energijo. Rezultati projekta so impresivni: na Srednji trgovski in aranžerski šoli so količino mešanih odpadkov zmanjšali za 40 odstotkov, na Osnovni šoli Antona Aškerca pa so količino zavržene hrane zmanjšali za več kot polovico.

Na Štajerskem so se letos zaradi spremenjenih vremenskih razmer že zgodaj začele trgatve. Vinogradništvu in vinarstvu je namenjen tokratni Lokalni čas. Na Ptujskem ima panoga kar 800-letno tradicijo. Prav tako pa v regiji poznajo pravcato posebnost, ki iz vinogradov preganja takšne in drugačne nepridiprave - klopotec.

Tjaša Škamperle se nam je oglasila z razgledom na Koprski in Tržaški zaliv in odpeljala do Koncerta ob sončnem vzhodu, oddajnika RTV, morske oaze v Piranskem zalivu in še kam. Priporočamo v posluh!

V tokratnem Lokalnem času na Gorenjsko, v njen turistični del, in to prav v času največjega vrhunca poletne sezone, kjer letos, vsled vročine, še prav posebej bijejo boj z množičnim turizmom. Čeprav tega izraza tamkajšnji turistični delavci nimajo najraje, saj v prvi vrsti stavijo na trajnostni in zeleni turizem, ki pa ga letošnje sušno in pregreto poletje dodobra preizkuša, prva polovica leta nakazuje, da bo leto turistično znova rekordno.

Peklenska vročina in suša tudi štorkljam v Prekmurju povzročata nemalo težav. Letos je že več mladičev, ki se šele učijo leteti, omagalo zunaj svojih gnezd. V evropski vasi štorkelj Veliki Polani tako gnezdi samo še en par. Je pa že tri desetletja Velika Polana v začetku avgusta prizorišče največjega Pomurskega poletnega festivala, ki ga na dan obišče od tisoč do 4 tisoč ljudi. Na njem bodo tudi letos tekmovali v kuhanju bujte repe, leta 2013 pa so je samo v enem kotlu skuhali več kot tono in se vpisali v Guinnesovo knjigo rekordov. Še pred koncem tega leta bodo v občini končali obnovo in prenovo domačije Miška Kranjca, letos pa bo v Veliki Polani tudi osrednja regijska prireditev ob prazniku priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Na Bledu bo do nedelje potekal že osmi mednarodni festival Kino Bled. Ljubitelji filma si bodo v festivalskih dnevih lahko ogledali okoli trideset filmov iz vsega sveta. Organizatorji pa so filmsko umetnost povezali tudi z glasbo, likovno umetnostjo, delavnicami in s pogovori. Sporočilo festivala je povezano s prijateljstvom in z druženjem.

V tokratni oddaji gostimo dr. Brenardo Županek, kustosinjo za antiko v Mestnem muzeju Ljubljana in eno vodilnih raziskovalk rimske Emone pri nas. Je med drugim avtorica razstave Emona: mesto v imperiju, uredila je zbornik ob 2000-letnici Emone ter avtorica številnih drugih muzejskih postavitev iz obdobja rimske Ljubljane. Je tudi strokovna vodja razstave o zgodovini Ljubljane »Ljubljana.Zgodovina.Mesto.«, v zadnjem obdobju pa jo razveseljuje zlasti bogastvo najdb ob arheoloških izkopavanjih na severnoemonskem grobišču na območju novonastajajočega potniškega centra.

V Lokalnem času bomo obiskali Notranjsko in Kočevsko ter se osvežili v dveh jezerih. Zanimivo je, da nobeno izmed njiju ni naravnega izvora – obe je ustvarila človeška roka. Kočevsko oziroma Rudniško jezero je nastalo na območju nekdanjega dnevnega kopa premoga in je danes pravo turistično središče, Bloško jezero na Volčjem pa je nastalo iz nekdanjega zajezenega ribnika in je prav tako pravi magnet za obiskovalce, željne miru in neokrnjene narave.