Advertise on podcast: Lokalni čas

Z našo ptujsko dopisnico Gabrijelo Milošič smo v tokratnem Lokalnem času govorili o tem, kako sredstva iz različnih evropskih skladov manjšim občinam spodnjega Podravja omogočajo razvoj, če jih le-te znajo pridobiti… Med takimi so občine Ormož, Majšperk in Podlehnik, ki se v zadnjih letih hitro razvijajo na več področjih. Izvedeli smo tudi, da na Ptuju 23. aprila, ko goduje zavetnik Ptuja sveti Jurij in mesto obeležuje občinski praznik, poteka eden od srednjeveških sejmov Jurjevo, na katerem pa Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj predstavi tudi srednjeveški tržni dan. Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Današnji lokalni čas bomo znova naravnali na Gorenjsko, kjer potekajo še zadnje priprave na najslajši dogodek leta in tudi največji kulinarični dogodek pri nas – Festival čokolade v Radovljici, ki ni le še en sejemski dogodek, ampak festival v pravem pomenu besed. Temelji na močni lokalni tradiciji, okrog čokolade pa naniza še vrsto drugih dogodkov in doživetij. Čokolada je znana po tem, da spodbuja endorfine, ki nam dajejo občutek ugodja. In tega bo torej v obilju ta konec tedna v Radovljici.

Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.

S Sabrino Mulec smo v Lokalnem času kolesarili čez tri države, se družili s ponudniki z Zelenega krasa in Hrvaške, hodili po poti pesnika slovenske moderne, ki se je rodil na Premu, in praskali pirhe.

V tokratni oddaji Lokalni čas na Prvem smo najprej obiskali vas Jurjevica pri Ribnici in predstavili težko življenjsko zgodbo devetletnega fantiča Jake Škofa, ki ga je prizadela redka bolezen Duchennova mišična distrofija. Primernega zdravljenja je lahko deležen le v Združenih državah Amerike, za kar pa mora družina zbrati 2,5 milijona evrov. Doslej so dobri ljudje v ta namen darovali več kot poldrugi milijon evrov, ker bolezen hitro napreduje, pa za zbiranje preostanka v višini 900 tisoč evrov ostaja le še nekaj tednov časa. V drugem delu pa bomo predstavili projekt Dnevno varstvenega centra za starejše na Karlovici v občini Velike Lašče, ki ga bodo tam odprli jutri popoldne, prve uporabnike pa bo sprejel v začetku aprila. Z nami je naš kočevsko-notranjski dopisnik Marko Škrlj.

Svetovno gozdarsko prvenstvo, 36. po vrsti, Slovenija gosti prvič. Prizorišče tekmovanja najboljših gozdarskih sekačev iz 24-ih držav v spretnostih z motorno žago je hipodrom v Šentjerneju. Prizorišče ni izbrano naključno, saj se v Šentjerneju lahko pohvalijo z bogato gozdarsko tradicijo.

Romi so narod brez države, že stoletja pa živijo tudi v Evropi. V Sloveniji jih je največ v Prekmurju ter na jugovzhodu države, zaradi asimilacije pa vse bolj izginja njihova kultura z jezikom na čelu. Še danes je v družbi veliko predsodkov in zaničevanja Romov, po drugi strani pa se razne institucije z njimi vred trudijo kar najbolje predstaviti njihove navade in posebnosti. V Murski Soboti so na ogled tako na stalni razstavi v Pomurskem muzeju kot v Evropskem muzeju romske kulture in zgodovine, ki so ga odprli leta 2012, pred kratkim pa preselili v nove, ustreznejše prostore sredi mesta.

Suzana Vahtarič je z mikrofonom obiskala počitniško dogajanje v Mestnem muzeju Krško, kjer so otroci navdušili z znanjem, dobro voljo in sodelovanjem. Rdeča nit pa - ptice!

Najprej bomo obiskali Trubarjevo domačijo na Rašici, ki letos praznuje 40. obletnico delovanja. Septembra leta 1986 je namreč lepo prenovljena odprla vrata obiskovalcem, ki si tam lahko utrdijo znanje in vedenje o pomenu Primoža Trubarja, reformacije, narodne zavesti in identitete, jezika in književnosti za Slovence. Nato pa se bomo podali na Notranjsko, kjer prizadevni prostovoljci - varuhi dvoživk »Cuprnške žabe«, kot se imenujejo - v času spomladanskih paritvenih selitev dvoživk na območju Cerkniškega jezera ob večerih hodijo ob cestah in jih prenašajo čeznje, da ne končajo pod avtomobilskimi kolesi.

V predpustnem času je » ta debel' četrtek« ponekod tudi uvod v kulinariko pustnega časa. Ta je tesno povezana s tradicionalnimi jedmi, zato ne smejo manjkati svinjske jedi, pa tudi slastni krofi, flancati in seveda miške. V Šenčurju pa v tem času kuhajo že tradicionalno godlo, lokalno kulinarično posebnost. Ta se je tudi s pomočjo mojstrice kuhanja Zalke Jovanovič, ki je pred več kot dvajsetimi leti zapisala recept za pripravo, ohranila vse do danes.

V tokratnem Lokalnem času se pomudimo v prestolnici in sicer v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, ki hrani lepo zakladnico dokumentov, map, knjig, listin, tudi fotografij, razglednic, načrtov in avdiovizualnega gradiva. Ustanovljen je bil ob koncu 19 stoletja, najstarejši dokument, ki ga arhiv hrani pa sega kar v 14. stoletje. Znimivo je tudi dejstvo, da so začetki arhiva povezani tudi z znanim slovenskim književnikom Antonom Aškercem. V arhivu nas je sprejel v.d. direktorice Zgodovinskega arhiva Ljubljana dr. Dragan Matić.

Tokratni Lokalni čas nas popelje na Gorenjsko. Podali se bomo v gorenjske gozdove, ki postajajo vse bolj obremenjeni, ali drugače, postajajo vse bolj priljubljen poligon za najrazličnejše načine obiskovanja, ki pa postaja največja grožnja gozdnemu redu in življenju v njem. Gorenjsko lovsko upravljavsko območje, ki obsega kar desetino Slovenije in je največje izmed 15 območij, se sicer še lahko pohvali z bogato pestrostjo divjadi in prostoživečih živali, ki pa je zadnja leta vse bolj ogrožena. Na to glasno opozarjajo tako naravovarstveniki kot tudi gorenjski lovci, ki opozarjajo ne samo na posledice v naravnem okolju ampak tudi že med živalskimi vrstami.

To kar je Planica za moške smučarske skoke je Ljubno ob Savinji za ženske. Tekme, ki jih prirejajo v tem manjšem kraju v Zgornji Savinjski dolini, so daleč najbolj obiskane od vseh tekem v svetovnem pokalu za ženske. Konec prejšnjega tedna se je končalo jubilejno 15 tekmovanje na najvišjem nivoju, pod Rajhovko se je zbralo rekordno število gledalcev. Kaj ta prireditev pomeni domačinom, kakšna je verjetnost, da mednarodna smučarska zveza kraju tekmovanje odvzame, o zgodovini in o načrtih za novo skakalnico s celjskim dopisnikom Matijo Mastnakom.

V tokratnem Lokalnem času se selimo na Dravsko-Ptujsko polje. Tudi tamkajšnje ravnice in gričevja je pobelil sneg. A pod belo snežno odejo se že poraja novo življenje - takšno in drugačno. Na Ptuju pozdravljam našo dopisnico Gabrijelo Milošič, ki nas bo tokrat najprej popeljala v ptujsko porodnišnico, kamor že vrsto let prihajajo rojevat ženske iz vse Slovenije, in nato vse do petega letnega časa - oziroma kurentovanja, na katerega se na Ptujskem že pripravljajo.

Z novim letom se začne marsikaj novega - tako začenjajo veljati nekateri zakoni, uresničevati se začenjo nekatere zaobljube in na novo se začenja merjenje našega Lokalnega časa. Prvi na novem seznamu, ki nosi letnico 2026, so kolegi Radia Koper. V njihovem imenu se je oglasila Tjaša Škamperle.