Advertise on podcast: Lokalni junak

Franci Toplišek je policist z dušo in telesom ter s 35-letnim stažem na Policijski postaji Celje. Prisega na spoštljivo komunikacijo. Pravi, da je s pravim pristopom mogoče preprečiti marsikatero nasilno dejanje. Številni udeleženci v prometnih nesrečah so mu še danes hvaležni, za njih je storil več, kot je od njega zahteval postopek. Najtežje trenutke je doživljal, ko je obravnaval nesreče, v katerih so bili žrtve otroci. Tudi sicer je rad med mlajšimi, poklic policista redno predstavlja v vrtcih, šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami.

Azram je eden naših najvidnejših urbanih umetnikov. Njegovi grafiti in tudi murali krasijo zidove ne le pri nas, temveč tudi ponekod v tujini. Umetnost, ki mestu prinaša barvitost, ga stalno spreminja in mu daje urbani utrip, je vse bolj cenjena in najboljši med njimi, tudi pri nas, se s tovrstnim ustvarjanjem lahko tudi preživljajo. Kako prijazna je Ljubljana za grafitarje, kakšno je sodelovanje ali konkurenca med ustvarjalci, ali obstajajo nenapisana pravila delovanja in tudi, zakaj so kvalitetne poslikave lahko tudi zaščita pred vandalizmom, o tem in drugih izzivih grafitiranja se je z Azramom, sicer akademsko izobraženim umetnikom, pogovarjal Peter Močnik.

Pisane rože iz krep papirja, povezane v umetelne šopke, kokoške iz blaga, zajci iz filca in seveda pisanke. Vsestranska upokojenka iz Brežic Brigita Heberle spihana jajca krasi z drobnimi cvetovi iz fimo mase. Paleta izdelkov je široka, najraje pa dela vrtnice, te so njena velika ljubezen. Na Bizeljskem, od koder izvira, ima rožni vrt z več kot 80 vrtnicami. Dela po navdihu in glede na letne čase, rada veze prtičke, tudi oltarne prte, izdeluje okrasne blazinice za bucike, torbice, košarice iz blaga za pirhe. Ker sva se pogovarjali ravno v času praznikov, opozorim tudi na njene »božje kotke«, značilne za stare kmečke hiše; križ z Jezusom za božji kot je odela s približno 500 cvetovi, podobni venci iz cvetja pa krasijo tudi kipe v cerkvah na Bizeljskem. Dela predvsem za svojo dušo, pravi, izdelke pa podari družini in prijateljem. Razstava poročnih šopkov iz krep papirja, poustvarjenih po fotografijah, je na ogled v Posavskem muzeju Brežice, s katerim na delavnicah rada predaja zanje mladim.

Vido Kregar pozna kamniško podzemlje kot lasten žep. Ni le obiskovalec jam, temveč njihov varuh in glas razuma o tem, kako ključno je ohranjanje čistih vodnih virov za našo prihodnost in kako so skrivnostni jamski rovi neločljivo povezani z življenjem v dolini. Vido Kregar velja za eno ključnih osebnosti slovenskega jamarstva; poleg vodenja zveze je bil aktiven tudi kot predsednik Jamarskega kluba Kamnik in je tudi soavtor številnih projektov za varovanje podzemnih voda in idejni oče Mreže vodnih poti po Kamniško-Savinjskih Alpah. Poleg tega je tudi neumoren popotnik, ki ga na njegovih romanjih vedno spremlja zvest sopotnik – njegov dežnik, od katerega se ne loči, pa če sije sonce ali lije kot iz škafa.

Prostovoljka in športnica Silva Razlag s Ptuja se je v šah zaljubila že v osnovni šoli. Kot dijakinja se je pridružila ptujskemu šahovskemu društvu, ki je konec lanskega leta enako kot Šahovska zveza Slovenije praznovalo 90-ti jubilej. Bila je med izbranci, ki so leta 1975 imeli čast igrati simultanko s svetovnim prvakom Anatolijem Karpovim, ki je obiskal Ptuj. Je častna članica Šahovskega društva Ptuj, od leta 2024 pa tudi častna članica Šahovske zveze Slovenije – kot edina ženska s tem nazivom v 90-letni zgodovini zveze. V Šahovskem društvu Ptuj in na zvezi je Razlagova pustila močan pečat na strokovnem in organizacijskem delu, za kar je prejela tudi Priznanje za življenjsko delo v športu v Mestni občini Ptuj ob tem pa je leta 2007 prejela tudi Bloudkovo plaketo.

Povir je manjše naselje v občini Divača. V tamkajšnjem vrtcu že dobra štiri desetletja dela vzgojiteljica Jerica Hlad, ki se bo kmalu upokojila. V vrtcu je preživela vso svojo delovno dobo in s sodelavci vzgojila več deset generacij otrok. Poslavlja pa se na najboljši možen način – z zbornikom oziroma knjigo spominov, v kateri je dokumentirano vse, kar se je dogodilo v 45-letni zgodovini vrtca. In ki jo je v največji meri pisala tudi sama.

V Trbovljah in Hrastniku se bo danes zgodilo, kar bi bilo pred kakšnimi 100 leti nepredstavljivo. V rudnik se bodo podale ženske. Danes bo namreč tam potekala že peta prireditev Punce v jami, s katero v Zasavju na nek način obeležujejo dan žena. Gre za športno-rekreativno prireditev, ki jo pripravlja Zavod Savus, ustanovitelj katerega je Marko Planinc. Planinc je dogajanje v opuščene rudniške rove najprej znova prinesel s prav tako športno prireditvijo Jamatlon, ki je bil prvič organiziran leta 2014. Več o ozadju prireditev, cilj katerih je tudi ohranjanje spomina na rudarsko preteklost Zasavja, boste izvedeli v oddaji Lokalni junak. Marko Planinc pa spregovoril še o svojih dolgoletnih novinarskih izkušnjah ter o rokometu, saj je eden od ustanoviteljev rokometnega kluba na Dolu pri Hrastniku.

Pred 90 leti rojeni agronom Jože Pučko je bil predavatelj gojenja vinske trte in pridelave vina, dobri dve desetletji pa tudi predsednik Skupnosti kmetijskih in živilskih šol Slovenije. Res, da je že dolgo upokojen, a s svojo šolo tudi zdaj zelo povezan, saj je njegovo stalno prebivališče v hiši, ki je del šolskega posestva. Še vedno pozna imena vrste svojih dijakinj in dijakov, vesel je obiskov, predvsem pa njihovih poklicnih uspehov.

33-letni Idrijčan Kristjan Peljhan tekmuje v parabobu. Januarja se je drugo leto zapored udeležil tekem svetovnega pokala v Lillehammerju na Norveškem. Lani je tja odpotoval skupaj z ekipo tekmovalcev iz Slovenije, letos je tekmoval kot edini iz Slovenije. Šport ga spremlja od ranega otroštva, ukvarjal se je vsaj s 15-imi. Prometna nesreča pred šestimi leti mu je spremenila življenje. Postal je paraplegik, vendar ga to ni ustavilo niti na športni niti poklicni poti. Z določenimi prilagoditvami ostaja športno aktiven, saj s tem, kot pravi, zaposli misli in pokuri odvečno energijo. S Kristjanom Peljhanom se je za oddajo Lokalni junak pregovarjala Nina Brus.

Leopold Pungerčar je uspešen podjetnik, dolgoletni predsednik Zveze moto klubov Slovenije in gonilna sila blagoslovov motorjev v Mirni Peči. Je tudi ljubiteljski gledališki igralec. Nečak Lojzeta Slaka zadnja leta skrbi tudi za ohranjanje dediščine Slakove glasbe po vsej Sloveniji.

Pred kratkim so podelili naziv Inženirka leta 2025, ki ga je prejela Eva Pirc, razvojna inženirka za področje elektronike. Med desetimi nominirankami pa je bila tudi Nuša Bremec iz Bovca. 37-letna diplomirana inženirka strojništva dela kot tehnologinja v orodjarni v podjetju Mahle Bovec, poleg tega pa zelo rada promovira in osvešča o naravoslovju in tehniki.

Arhitekt in zaslužni profesor Fakultete za arhitekturo Peter Gabrijelčič je svojega ptujskega kolega, arhitekta Marjana Berliča, poimenoval »poslednji Mohikanec«, saj sodi med urbaniste, kakršnih je danes zelo malo. Marjan Berlič je s svojimi urbanističnimi projekti ter arhitekturnim projektiranjem in izvedbo najstarejšemu mestu na Slovenskem – Ptuju – vtisnil neizbrisen pečat. A kot je dejal ob pogledu na svojo kariero, se približno tretjina projektov uresniči, tretjina ostaja neuresničena, tretjina pa so le sanje. Te dni je Marjan Berlič predstavil knjigo svojih neuresničenih projektov z naslovom Zamujene priložnosti.

Andrej Rijavec – na postojnsko burjo ga je z Goriškega zvabila ljubezen – je odličen poznavalec zgodb ljudi, ki so krojili ne le Primorsko – Notranjsko zgodovino, temveč so zaznamovali vso Slovenijo, vendar o njih vemo veliko premalo. Univerzitetni diplomirani literarni komparativist je predan interpret kulturne dediščine, raziskovalec in ljubiteljski zgodovinar ter avtor številnih kratkih zgodb – tudi takih ki še čakajo, da jih bo v prihodnosti nadgradil. Je tudi avtor romana Medvedja kraljica, ki je – kot pravijo – ekokriminalka.

Etnologinja in kulturna antropologinja, ki je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomirala tudi iz sociologije kulture, je zaposlena v Pomurskem muzeju Murska Sobota. Preučuje nematerialno in materialno kulturo preteklega načina prazničnega in vsakdanjega življenja tako v Prekmurju kot v Porabju ter v Prlekiji in Slovenskih Goricah, pa tudi na Kozjanskem, Pohorju, Obsotelju in tako dalje. Avtorica mnogih razstav in knjig oziroma publikacij ter snemalka na terenu je za svoje življenjsko delo lani prejela tudi najvišje priznanje Slovenskega etnološkega društva Murkovo nagrado. Njeno delo bistveno prispeva k razvoju discipline in razumevanju človekovega vsakdana, zase pa pravi, da ni za antropologijo v mestu, pač pa je enologinja podeželja.

Slavko Prezelj je avtor in režiser številnih ljudskih in mladinskih iger, štirih dokumentarnih filmov, recitalov, ki jih skupaj z ljubiteljsko igralsko skupino Kulturno umetniškega društva Matije Valjavca Preddvor uprizarja predvsem na domačem odru. S humorjem obuja tradicijo in povezuje pozabljene zgodbe in prigode s sedanjostjo. Ljudske igre ob večkratnih ponovitvah zapolnijo dvorano. Letošnjo sezono je to Ljubezen s planine. Skupaj z delom igralske skupine pa oživlja tudi nekdanje, že zaraščene pastirske poti nad Preddvorom. Neizčrpen vir ljubiteljskega ustvarjanja Slavka Prezlja pa je Zaplata z ovčarstvom nekdaj in danes.