Advertise on podcast: Ob osmih

Zakaj je javni sektor priročna tarča politike? Predsednik vlade Janez Janša je v zadnjem času večkrat dejal, da se je preveč razbohotil. 50 tisoč zaposlenih v javnem sektorju naj bi postopno preusmerili v gospodarstvo. Dodaja sicer, da brez odpuščanj. Ali je javni sektor res tako neučinkovit? Ga davkoplačevalci upravičeno vidijo zgolj kot strošek.? V kolikšni meri je upravičeno učinkovitost javnega sektorja primerjati z učinkovitostjo v gospodarstvu? O tem smo se v oddaji Ob osmih pogovarjali s profesorico za delovno pravo na ljubljanski Fakulteti za upravo Valentino Franca.

Včeraj se je na visokošolskih in višješolskih zavodih za približno 80.000 študentk in študentov začelo novo študijsko leto. Za generacije, ki danes vstopajo v visokošolski prostor, je značilno, da na izobraževanje vse bolj gledajo kot na naložbo v prihodnost: izbiro študija tako poleg osebnih interesov močno zaznamujejo zaposljivost, pričakovana varnost poklica, možnosti zaslužka in vprašanje, kako bo posamezno področje zaznamoval tehnološki razvoj, predvsem napredek umetne inteligence. Več o tem v oddaji Ob osmih s profesorjem sociologije Rudijem Klanjškom.

Polarizacija v kombinaciji z disrupcijo, populizmom, neoliberalizmom in predvsem post-resničnostno politiko je enostavno 'pljusknila' v Slovenijo Afere, kadrovske menjave in boj za vpliv – se slovenska politika spreminja bolj, kot se zdi? Je delitev na levico in desnico še pomembna in kakšen politik danes sploh lahko uspe? O tem v tokratni epizodi Ob osmih na kvadrat s profesorjem Tomažem Deželanom, predstojnikom Katedre za analizo politik in javno upravo s FDV.

Evropo čaka težka zima z zelo visokimi cenami energentov, znova svari evropski komisar za energijo in poziva k varčevanju. Tudi v Bruslju nimajo pravih odgovorov za blažitev draginje, dolgoročni ukrepi za lastno energijo pa so dragi in zapleteni. Komu koristi kaos s cenami nafte, kaj to pomeni za inflacijo, obrestne mere in proračune držav, tudi slovenskih, ki so te dni na klopeh vlade in parlamenta, v oddaji Ob osmih z ekonomistom Jožetom P. Damijanom.

Srbijo čakajo zelo pomembni dnevi in tedni, k bi lahko odločili, kako se bo država razvijala v prihodnje. Predsednik države Aleksandar Vučič je leto dni pred iztekom mandata odstopil s položaja in se podal v boj za glasove na parlamentarnih volitvah, ki jih je že pred tem sklical za 25. oktober. Očitno je, da gre za dobro premišljen manever, ki bi mu omogočil podaljšanje vladavine, le da na drugem položaju. Kako se bodo odločili srbski volilci in kako pomembna je pri aktualnem dogajanju vloga Rusije, ki v političnem in energetskem smislu drži roko nad prijateljsko državo na Balkanu? Naša gostja je v tem jutru beograjska dopisnica Saša Banjanac Lubej.

Slovenija je pred kratkim dobila še enega človeka na visokem položaju v mednarodnem športu. Tim Farčnik je postal predsednik Mednarodne biatlonske zveze, Pred njim so številni izzivi, tisti glavni pa je zmanjševanje razkoraka med peterico vodilnih držav v tem športu ter preostalimi reprezentancami. O tem in številnih drugih izzivih, ki so pred najbolj gledanim zimskim športom, pa v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.

V času rekordnih podražitev fosilnih goriv vse kaže na energetsko krizo. Pričakovati je višje cene tudi drugih energentov, med njimi elektrike, ob tem bomo pred novo kurilno sezono prešli v višjo tarifo plačevanja omrežnine. Toda to zimo naj potrošnikov ne skrbi, je za oddajo Ob osmih povedal direktor Elesa Aleksander Mervar. Slovenija je pri zagotavljanju električne energije zdaj 30-odstotno uvozno odvisna.

Po trojih deželnih volitvah v septembru, so se razmerja v nemški politiki močno spremenila. Največja zmagovalka teh glasovanj je skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo, ki je v dveh deželah dobila večino, v Saški-Anhalt ji je le malo zmanjkalo do absolutne večine. Največja poraženka pa je brez dvoma vladajoča Krščansko demokratska unija kanclerja Friedricha Merza, ki je v Mecklenburgu – Predpomorjanski ostala celo pod pragom deželnega parlamenta. O posledicah, ki jih bodo ti rezultati imeli za Nemčijo, se bomo tokrat pogovarjali z doktorskim študentom Aleksandrom Jekićem. *tesnobo

Slovensko politiko poganja logika zob za zob Državni zbor je začel redno septembrsko zasedanje. To je šele druga redna seja novega sklica parlamenta, prva po počitnicah, na njej pa kaj nekaj vročih točk. Med drugim predlog za razrešitev predsednika Zorana Stevanoviča in predlog za razrešitev podpredsednice Nataše Avšič Bogovič ter zakon o SKOK-u. Četrto vlado Janeza Janše je doživela tudi že prva interpelacija proti ministru za zunanje zadeve Tonetu Kajzerju. Na prvi seji se je sešla vlada v senci. Kje smo in kdo vodi igro? O tem z novinarjem in urednikom portala Zanima.me Rokom Čakšem.

Polet Trisata-S je prelomen dosežek tudi z vidika strateške avtonomije Evrope na področju vesolja V vesolje je pred dnevi poletel četrti slovenski satelit. Ime mu je Trisat -S, z njim testirajo vzdržljivost baterij po daljšem mirovanju in zbirajo podatke za bodočo vesoljsko navigacijo. Trisat-S je iz norveškega izstrelišča v vesolje ponesla raketa spectrum nemškega podjetja , ki je tako postala prva zasebna evropska raketa z uspešno izstrelitvijo v orbito. To je pomemben korak za strateško avtonomijo Evrope na področju vesoljskega prometa. Podrobnosti, ozadja in vizijo za naprej bo Ob osmih pojasnil dr. Iztok Kramberger z mariborske univerze in podjetja SkyLabs.

Kakšna je vloga Slovenije na področju čipov in polprevodnikov? V vsakem gospodinjstvu imamo kar nekaj čipov oziroma integriranih verzij, saj predstavljajo osrednji del vsake sodobne elektronske naprave. Svetovni trg polprevodnikov hitro raste, v naslednjih štirih letih naj bi presegel 1000 milijard ameriških dolarjev. Slovenija pri tem računa na razvoj nišnih čipov z dodano vrednostjo. O vsem tem v tokratni oddaji Ob osmih. Metka Pirc je pred mikrofon povabila profesorja doktorja Denisa Đonlagiča s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.

Politično neodvisnost javnih medijev je bistveno težje znova vzpostaviti, ko so enkrat oslabljene njihove institucionalne varovalke Javni mediji imajo v demokratični družbi posebno vlogo, saj njihov namen ni ustvarjanje dobička ali zadovoljevanje interesov posameznega lastnika, temveč služenje javnosti. Zagotavljati morajo kakovostne, preverjene in raznolike informacije ter omogočati dostop do vsebin, ki jih komercialni mediji, predvsem zaradi tržnih interesov, ne zagotavljajo v zadostni meri. Pretekle izkušnje nekaterih evropskih držav kažejo, med drugim Madžarske, Poljske in Slovaške, kažejo, kaj se lahko zgodi, ko varovalk, ki bi ščitile javne medije, ni več. O tem v tokratni oddaji Ob osmih z gostjo, raziskovalko na Mirovnem inštitutu Brankico Petković.

Pri hitrem razvoju UI ne gre za zadržke, ampak za konkurenčen boj Napredek razvoja umetne inteligence je zastrašujoč in očitno bega tudi njene razvijalce. Direktor podjetja Anthropic Dario Amodei je v soboto objavil tekst, v katerem se je zavzel za upočasnitev tega napredka in za bolj natančen nadzor. Eden od nekdanjih zaposlenih pri tem podjetju pa je v intervjuju za BBC dejal, da obstaja nezanemarljiva možnost izumrtja človeštva, če bomo nadaljevali s trenutnim tempom. O pasteh razvoja umetne inteligence tokrat z Markom Robnikom Šikonjo s Fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani.

O kartografiji, projekcijah in načinih prikazovanja sveta Ali imajo ljudje zaradi uporabe Mercatorjeve projekcije zemljevida sveta napačne predstave o Zemljinem površju? Zagotovo da. Vsaj tako pravi Blaž Repe, doktor geografskih znanosti z Oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, tokratni gost Jureta Čepina v oddaji Ob osmih. V njej bosta govorila o resoluciji Generalne skupščine Združenih narodov o t.i. »Correct the map«, s katero se za namen splošne rabe spreminja različica zemljevida sveta.

Kaj nam krepitev stikov z Izraelom prinaša, v čem je lahko koristno in kaj hkrati pomeni na mednarodnem parketu? Včeraj je na dvodnevni obisk Slovenije prispel zunanji minister Izraela Gideon Saar. Hkrati so v Ljubljani odprli izraelsko veleposlaništvo, potekal pa je tudi gospodarski forum Slovenija – Izrael, s čimer naj bi državi okrepili gospodarske stike. Poteza pragmatične diplomacije, pravi vladajoča slovenska politika. Gospodarsko sodelovanje z Izraelom res ponuja ogromno možnosti za Slovenijo in naša podjetja. Ampak ali je mogoče s to državo poglobiti odnose in hkrati ohraniti verodostojnost pri vprašanjih mednarodnega prava? O nekaterih vidikih tega obiska se pogovarjamo s profesorjem mednarodnih odnosov Markom Lovcem.