Advertise on podcast: Ob osmih

Približno 380 dni je Primož Dolenc vodil Banko Slovenije brez polnih pooblastil. Druga na lestvici v evrskem območju je Španija z devetdesetimi dnevi, so izračunali poznavalci. Po dolgotrajnih manevrih s kandidati so Dolenca v torek poslanci in poslanke vendarle potrdili za guvernerja, včeraj pa je v tej vlogi prvič sedel za mizo Sveta Evropske centralne banke. Kaj smo v času brez guvernerja zamudili kot država in kako ocenjuje trenutne razmere v slovenskem gospodarstvu ter v bančnem sistemu? Primož Dolenc je gost Ob osmih.

Jutri se bodo z otvoritveno slovesnostjo v Milanu začele 25. zimske olimpijske igre. V 130 letih od njihove oživitve še nobene olimpijske igre, ne poletne ne zimske, niso bile tako blizu našim krajem. Tudi tiste v Sarajevu ne, čeprav jih je gostila naša nekdanja država. Za Italijo bodo igre velik zalogaj, pri gradnji prizorišč je bilo tudi nekaj zapletov, za navijače pa bodo pričakovano najbolj pomembni tekmovalni uspehi. Svoje adute imamo tudi Slovenci. Kakšne igre nas čakajo, bomo v naslednjih minutah razmišljali s športnim reporterjem Igorjem Tomincem.

Od jutri naprej bo svet prvič po letu 1972 brez ameriško-ruskega jedrskega okvira, ki bi velesili zavezoval k omejitvam strateškega jedrskega orožja. Zakaj se strani ne dogovarjata o novem sporazumu, kje so druge jedrske sile in ali vse skupaj pomeni, da se povečuje nevarnost širšega jedrskega spopada na globalni ravni? Za tokratno epizodo Ob osmih se je z obramboslovcem Iztokom Prezljem o tem pogovarjala novinarka zunanjepolitične redakcije Radia Slovenija Rajka Pervanje.

Zakaj nasilje in skrajna stališča, ki bi bila še pred kratkim zavržna, postajajo nekaj vsakdanjega? Od včerajšnjega spornega nastopa Thompsona v Zagrebu do zamaskiranih državnih agentov v Združenih državah Amerike in javnega razkazovanja nacističnih simbolov na koncertu v Luciji - zdi se, da se meje sprejemljivega nevarno premikajo. Zakaj se radikalna stališča normalizirajo, zakaj so zlasti mladi moški zanje vse dovzetnejši in kakšno vlogo pri tem igrajo družbena omrežja? V oddaji Ob osmih smo se o tem pogovarjali s socialnim psihologom z Univerze v Ljubljani dr. Žanom Lepom.

Pred letom in pol so v Ankari opravili največjo izmenjavo zapornikov med Rusijo in zahodnimi državami po koncu hladne vojne. V menjavi sta bila vključena tudi zakonca Dulcev, ki so ju ujele slovenske tajne službe. Ruska stran pa je na zahod izpustila nekaj ruskih opozicijskih politikov, ki so bili obsojeni na večletne zaporne kazni zaradi širjenja informacij, kritičnih do politilčnega vodstva in ruske vojske. Med njimi je bil tudi eden najvidnejših ruskih opozicijskih politikov mlajše generacije, Ilja Jašin, ki je bil v Rusiji obsojen na osem let in pol strogega zapora. Zdaj deluje v Berlinu, te dni pa je obiskal Slovenijo.

Po več kot 15 letih čakanja dobivamo sistemski zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov, ki bo povsem na novo uredil to področje. Državni zbor ga je obravnava ta teden, potrdil naj bi ga v torek. Zakaj zakon v ospredje postavlja pomoč in vzgojo, ne kaznovanja, in zakaj je pri mladostnikih ključna hitra obravnava? Kako razumeti porast nasilnih dejanj mladih v statistiki v zadnjih letih in kako na zaznavo nasilja vplivajo mediji? O vsem tem z Mojco Plesničar z Inštituta za kriminologijo.

Volitve se nezadržno bližajo. Trendi v javnomnenjskih raziskavah še naprej kažejo na relativno zmago Janševe SDS, ki ji sledi Golobova Svoboda; po projekcijah pa je skupno v rahli prednosti desnica. Medtem ko levi blok stopnjuje opozarjanje pred četrto Janševo vlado, se na desni ostri spor Janša-Logar, nad katerim še vedno visi vprašanje, ali je resničen. Ob vseh strategijah je vprašanje, kaj nagovarja volivce in ali razprava še dosega vsakdanje skrbi ljudi. Gost Ob osmih je filozof Boris Vezjak.

Svetovne borze Trumpovim grožnjam očitno ne verjamejo več - odzivi so vse bolj medli, nihanja manjša, dolar pa vztrajno izgublja vrednost. Kako kapitalski trgi danes reagirajo na geopolitične pretrese, od Venezuele do Grenlandije? Ali prodaja ameriških naložb pomeni izgubo zaupanja v ZDA? In kje se v takšnem okolju odpirajo priložnosti - za evro, evropske trge, zlato ter morda tudi za slovenske vlagatelje? Gost Ob osmih je član uprave Pokojninske družbe A Blaž Hribar.

Dandanes so v svetovni politiki mogoče stvari, ki si jih še pred nekaj leti ni bilo mogoče zamisliti. Ameriški predsednik objavlja zasebna sporočila evropskih državnikov in z umetno inteligenco generirane slike zavzetja Grenlandije. Apetiti po tem arktičnem otoku, suverenem ozemlju Kraljevine Danske, so bili preveč tudi za voditelje, ki so Trumpu sicer poskušali na vse načine ustrezati in se mu celo dobrikali. Zdaj so postali v svojih odgovorih bolj neposredni in začeli odločno zagovarjati strateško avtonomijo Evrope. Turbulenten teden, v katerem sta bila poleg Trumpa v ospredju Grenlandija in Davos, sinoči pa še vrh evropskih voditeljev v Bruslju, smo povzeli in analizirali s profesorjem mednarodnih odnosov Boštjanom Udovičem.

Je Evropa dokončno spoznala, da dozdajšnja politika do Trumpa vodi v slepo ulico in da bo treba zravnati hrbtenico? Ameriško izsiljevanje s carinami zaradi Grenlandije je bilo, kot kaže, kaplja čez rob - in Trump jih je sinoči nenadoma umaknil z mize. A kot pravi Ursula von der Leyen je jasno, da je premik v mednarodnem redu trajen, francoski predsednik Macron pa ocenjuje, da je Evropa preveč naivna - in da se moramo zaščititi. O tem, ali se je v Evropi zgodil strateški premik in kako naj se postavimo, smo se za oddajo Ob osmih pogovarjali s politologom Markom Lovcem.

Irska letalska družba Ryanair letos ukinja precejšnje število linij, med njimi tudi na letališčih v naši bližini, predvsem zaradi naraščajočih stroškov letališč in letalskih davkov. Gre za linije v državah, kot so Španija, Francija, Nemčija, Belgija, Portugalska, Bosna in Hercegovina ter Srbija. Kako bomo to občutili potniki, gre za izsiljevanje in kakšna je prihodnost nizkocenovnikov? O vsem tem s profesorjem Janezom Mekincem s Fakultete za turistične študije - Turistica.

Mineva šele leto dni od inavguracije ameriškega predsednika Trumpa, pa se zdi, da se je samo v tem januarju zgodilo vsaj desetletje. Mnogi še vedno verjamejo, da bodo Trumpa ustavile demokratične institucionalne varovalke in predvsem ameriško ljudstvo. A kako ohromljeni se zdaj počutijo Američani, ko na ulicah represivni organi vzbujajo strah in nasilje? Pod streli agenta ICE je v Minneapolisu nedavno umrla 37-letnica. Podkaster Joe Rogan jih je označil za ameriški gestapo, številni pa opozarjajo, da vse bolj delujejo kot notranja vojska. O vzdušju v ZDA z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem.

Grenlandci so užaljeni, ne marajo Trumpa, pravi naša dopisnica Maja Derčar, ki skuša te dni ujeti vzdušje na Grenlandiji in na Danskem ob vse bolj resnih ameriških grožnjah, da ta otok morajo dobiti v roke. Zadnji sestanek med Američani, Danci in Grenlandci ni prinesel zbližanja stališč, zato lahko zgolj ugibamo, kaj vse se lahko izcimi v prihodnjih tednih in mesecih. Evropa se pripravlja na vse scenarije.

Predlog ministra za delo Luke Mesca, da bi minimalna plača znašala tisoč evrov neto, je med sindikate vnesla pričakovanja, med delodajalce pa nemir. Jutri se bodo na to temo pred sejo Ekonomsko-socialnega sveta sešli socialni partnerji. Da je minimalna plača bolj kompleksna zadeva, kot se zdi na prvi pogled, opozarja ekonomistka Tjaša Redek, s katero smo se pogovarjali v tokratni oddaji Ob osmih.

Komisija za preprečevanje korupcije je pri premieru Robertu Golobu ugotovila kršitev integritete v zadevi Bobnar. Za premiera je zadeva kočljiva tako zaradi predvolilnih obljub, da bi v primeru ugotovljene kršive odstopil, predvsem pa zaradi bližine novih volitev. Golob je napovedal, da bo ugotovitve spodbijal na upravnem sodišču, sicer pa poudarja, da gre pri vsem skupaj zgolj za dva SMS-a. Kako utemeljujejo svojo odločitev, nam je pojasnila namestnica predsednika KPK Tina Divjak, ki pravi, da je odločitev še pred voliutvami pričakovati tudi v zadevi Karigador.