Advertise on podcast: Ob osmih

Ali je mogoče nogometne lovorike kupiti z denarjem, ki na papirju sploh ne bi smel obstajati? Manchester City, eden najbogatejših klubov na svetu, se sooča z eno največjih finančnih afer v zgodovini angleškega nogometa. Kaj je Cityju očitano, kakšno prednost si je lahko pridobil in kaj nam ta primer pove o svetu, v katerem živimo? O tem smo se pogovarjali z Luko Petričem iz športnega uredništva Radia Slovenija.

Paragvajci in Bolgar, ki so morali v nečloveških razmerah delati v ilegalni tovarni cigaret pri Lendavi, ter Madžarke, ki naj bi jih v Slovenski Bistrici izkoriščali za prostitucijo. Dva nedavna primera trgovine z ljudmi v Sloveniji, dve obliki izkoriščanja in isti temeljni problem: ljudje, ki drugim jemljejo svobodo in dostojanstvo zaradi lastnega zaslužka. Zakaj trgovina z ljudmi v Evropi 21. stoletja še vedno cveti? Kdo je najbolj ranljiv in kako žrtvam pomagati, da se rešijo iz primeža izkoriščevalcev? O tem smo v oddaji Ob osmih govorili s predsednico Društva Ključ Polono Kovač Javh.

Fenomen politične sredine se pojavi najmanj ob vsakokratnih volitvah, saj od propada LDS Slovenija še ni imela sredinske, liberalne stranke, ki bi celoten mandat ostala zvesta svojim načelom. Ampak vsi politični projekti prej ali slej zdrsnejo na eno od strani politične ločnice, ki jo nekdanji minister in predsednik državnega zbora Gregor Virant, sogovornik v tokratni oddaji Ob osmih, postavlja kot mejo med Kučanovim in Janševim blokom. Vseeno poskusi ostajajo, je pa sredinska drža, ki je ne bi smeli zamenjevati z zmernostjo, naporna, a ne nemogoča.

V slovenskem turizmu že leta poudarjajo, da si med gosti želijo takih, ki so pripravljeni plačati več, vendar v zameno za kakovost. Ena izmed možnosti, kako pripeljati take turiste k nam, je tudi neposredna letalska povezava z ustreznim trgom. Zato je nedavna novica o tem, da se pozno spomladi odpre linija Ljubljana ‒ New York, vsekakor voda na naš mlin. Več o tem, kako naj Slovenija od tega odnese čim več, v tokratni oddaji Ob osmih s strokovnjakinjo za turizem Majo Uran Maravić.

Ekonomisti opozarjajo, da javna poraba pri nas nevzdržno raste, v prihodnjih dveh letih bo presegla 19,4 milijarde evrov. Ustvarimo bistveno manj, hodimo po robu, zaradi kršitev evropskih fiskalnih pravil nam grozi bruseljski postopek. Bo res potrebno drastično zategovanje pasu ali bodo vladni ukrepi sprostili podjetniški potencial in nas bo rešila gospodarska rast? Kaj je strašenje in kaj kažejo številke, česa ne ve niti fiskalni svet? Ob osmih so se pogovarjali z vodjo službe za analize pri Fiskalnem svetu Alešem Delakordo.

Goreča mestna hiša v Limogesu, zažgana turistična pisarna v Lyonu in spopadi s policijo na pariškem Trgu republike. To so nekatere izmed pretresljivih podob sobotnih protestov v Franciji. Pred mesecem dni so zaradi pomanjkanja učiteljev in slabih razmer v šolah začeli protestirati dijaki, nato so se jim pridružili še študenti, sindikati in drugi, ki jih je na ulice pognala naraščajoča draginja. Čeprav je večina demonstracij potekala mirno, pa so ponekod izbruhnili nasilni spopadi, ropanje in požigi. Kaj se dogaja s Francijo pol leta pred predsedniškimi volitvami? O tem smo v oddaji Ob osmih govorili s političnim analitikom in svetovalcem Charlesom Nonnom.

V Bruslju poteka zasedanje voditeljev Evropske unije, tokratne teme pa odražajo zanimivo dvojnost našega odnosa do povezave - tudi zdaj ljudje od nje pričakujejo ukrepe za blažitev energetske krize in čim več pomoči najbolj prizadetim, ko gre za polnjenje bruseljske blagajne pa si prizadevajo za čim manjša vplačila. Na pogajalski mizi je predlog večletnega proračuna Unije, ki za sedem let predvideva nekaj več kot 1800 milijard evrov. Ali jim bo uspel poskus, da bi proračun posodobili in več namenili za nove prioritete kot sta konkurenčnost in varnost in kaj si od njega obeta Slovenija, smo govorili s profesorjem mednarodnih financ in ekonomskih politik Evropske unije Mojmirom Mrakom.

Začenja se kampanja pred lokalnimi volitvami. Kje se obetajo najzanimivejši spopadi in kdo lahko preseneti? Zakaj so nekateri župani tako težko premagljivi in zakaj se razmerja moči na državni ravni slabo preslikavajo v lokalno politiko? Kaj nam o razklanosti povedo nenavadna lokalna zavezništva, ki bi bila na državni ravni skoraj nepredstavljiva? Gost tokratne epizode Ob osmih na kvadrat je doktor Miro Haček s katedre za analizo politik in javno upravo na ljubljanski FDV.

Potem, ko se je z Vladimirjem Putinom dogovoril za dostavo ruskega dizelskega goriva, je Donald Trump že drugič v enem mesecu razglasil premirje med Rusijo in Ukrajino, kar se je nato izkazalo kot način pritiska in ne resničen dogovor. Ne Moskva ne Kijev namreč nista potrdila njegovih izjav. Še več, s predsednikom Ukrajine Volodimirjem Zelenskim si je Trump znova izmenjal nekaj ostrih besed, med drugim je izjavil, da Ukrajina potrebuje novega predsednika. Medsebojni napadi se tako nadaljujejo, možnosti za vsaj začasno prekinitev vojne pa se s tem le odmikajo. O aktualnem dogajanju in posledicah za globalne trge tokrat s politologom in analitikom Denisom Mancevičem.

Kaj imajo skupnega Kitajska, Iran, Savdska Arabija, Jemen in Združene države Amerike? To so države, ki so po podatkih mednarodnih organizacij za človekove pravice v lanskem letu izvedle največ usmrtitev. V zadnjem času je največ pozornosti vzbudil primer neuspešne usmrtitve obsojenke v ameriški zvezni državi Tennessee, trenutna ameriška administracija pa za december napoveduje celo prenos usmrtitve pred strelskim vodom. Medtem, ko velik del razvitega sveta smrtno kazen odpravlja, ZDA svoje kriterije očitno rahljajo. Kaj to pomeni za Ameriko ter kaj za svetovna merila in človekove pravice smo ugotavljali v tokratni oddaji Ob osmih s kriminologinjo Mojco Plesničar.

Živimo v dobi zmanjšane pozornosti, ta pa je dandanes pri najstnikih še dodatno zmanjšana zaradi vseprisotnih naprav in spletnih vsebin. V tednu otroka, ki ga že več kot 70 leto organizira Zveza prijateljev mladine, razmišljamo o tem, kako, če sploh, lahko starši tekmujejo z družbenimi omrežji in spletnimi vplivneži. Gostja je sociologinja Lucija Čevnik.

Slovenija se sooča z dolgoročnim upadanjem rodnosti in vse hitrejšim staranjem prebivalstva. Lani se je pri nas tretje leto zapored rodilo manj kot 17.000 otrok, obenem pa se materinstvo pomika v poznejša leta, kar pomeni, da tudi morebitno povečanje rodnosti v prihodnje ne bo nujno prineslo večjega števila rojstev. Trendi pri nas so del širših evropskih in svetovnih demografskih sprememb, vprašanje demografije pa postaja vse pomembnejše politično vprašanje. Več o tem, katere politike pri tem dejansko učinkujejo in kako naj se Slovenija prilagodi demografskim spremembam, ki jih kratkoročno ni mogoče več preprečiti, pa v tokratni oddaji Ob osmih.

Tudi najtrdnejše evropske demokracije kažejo znake krhkosti. V Nemčiji je skrajno desna Alternativa za Nemčijo septembra postala najmočnejša stranka v dveh deželah, tudi na zvezni ravni pa vse bolj pritiska na CDU kanclerja Friedricha Merza. V Španiji je premier Pedro Sanchez po porazu v parlamentu razpisal predčasne volitve, v Franciji pa so v zadnjih dneh svoje nezadovoljstvo množično izrazili srednješolci. Ali smo priča običajnemu političnemu nezadovoljstvu – ali se v Evropi nekaj temeljno spreminja? Kako globoka je kriza evropske demokracije in kaj bi lahko pripomoglo k večji povezanosti evropskih družb? Gost oddaje Ob osmih je mednarodni pravnik Matej Avbelj.

Zakaj je javni sektor priročna tarča politike? Predsednik vlade Janez Janša je v zadnjem času večkrat dejal, da se je preveč razbohotil. 50 tisoč zaposlenih v javnem sektorju naj bi postopno preusmerili v gospodarstvo. Dodaja sicer, da brez odpuščanj. Ali je javni sektor res tako neučinkovit? Ga davkoplačevalci upravičeno vidijo zgolj kot strošek.? V kolikšni meri je upravičeno učinkovitost javnega sektorja primerjati z učinkovitostjo v gospodarstvu? O tem smo se v oddaji Ob osmih pogovarjali s profesorico za delovno pravo na ljubljanski Fakulteti za upravo Valentino Franca.

Včeraj se je na visokošolskih in višješolskih zavodih za približno 80.000 študentk in študentov začelo novo študijsko leto. Za generacije, ki danes vstopajo v visokošolski prostor, je značilno, da na izobraževanje vse bolj gledajo kot na naložbo v prihodnost: izbiro študija tako poleg osebnih interesov močno zaznamujejo zaposljivost, pričakovana varnost poklica, možnosti zaslužka in vprašanje, kako bo posamezno področje zaznamoval tehnološki razvoj, predvsem napredek umetne inteligence. Več o tem v oddaji Ob osmih s profesorjem sociologije Rudijem Klanjškom.