Advertise on podcast: Supermoč podcast

Slovensko zdravstvo ne potrebuje le več denarja – potrebuje več fleksibilnosti, boljše vodenje in jasen cilj: pacienta v središču. V tej epizodi podkasta Supermoč s prof. dr. Bojano Beović govorimo o tem, zakaj trenutna organizacija in pravila pogosto »konzervirajo« sistem, zakaj imajo vodstva ustanov zvezane roke in zakaj mladi zdravniki odhajajo – ne (samo) zaradi plač, ampak tudi zaradi kulture dela, pogojev in rigidnih oblik zaposlitve. Pogovor odpira konkretna vprašanja: kaj pomeni »javno« v zdravstvu, ali naj bo merilo lastništvo ali javno financirana storitev, kako privabiti in obdržati kader ter kako urediti sistem tako, da bo bolj dostopen, učinkovit in človeški – za paciente in za zaposlene.  Pogovor vodi Petra Kovič

V letu 2026 podkast Supermoč odpira novo podserijo Vzporedni svetovi. Ideja je preprosta: različni poklici imajo različne jezike, a presenetljivo podobna pravila igre. Dirigentska palica, šahovska partija, baletni trening ali podjetniški sprint – vsi se vrtijo okoli istega jedra: pozornosti, discipline, odnosa, ritma in poguma. Prva gostja je dirigentka Živa Ploj Peršuh – umetnica s širokim simfoničnim in opernim repertoarjem, ki jo hkrati privlačijo žanrsko raznoliki projekti in »gradnja sistemov«, v katerih lahko rastejo ljudje. Še pred zaključkom študija v Mannheimu je v Sloveniji ustanovila orkester Festine, kjer je povezala poklicne glasbenike in študente ter ustvarila prostor za prenos izkušenj in za sodobno glasbo. Danes je osrednja osebnost in umetniška vodja več platform: Slovenskega nacionalnega mladinskega orkestra, Mednarodnega orkestra Ljubljana, Akademije BSA in Triple Bridge – Evropskega kariernega centra za umetnike. Njeni projekti pogosto delujejo dvosmerno: Slovenijo predstavljajo v tujini in tujino pripeljejo v Ljubljano. Pogovor vodi Petra Kovič

Gostja podkasta Supermoč, strokovnjakinja za protokol in kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk je pojasnila, zakaj so »mali Trumpki« v naših pisarnah resno poslovno tveganje – in kako lahko bonton postane karierni kapital ter ščit za duševno zdravje. Črn žalni špalir, zastave na pol droga, počasni korak svetovnih voditeljev. Kamere iščejo obraze, simboliko, geste. Potem pa kader, ki obkroži svet: voditelj, ki med pogrebom globalne moralne avtoritete žveči žvečilko, pregleduje telefon in s telesom govori nekaj povsem drugega kot obred okoli njega. V tistem trenutku ne šteje več, kaj je povedal v govorih, kakšna je njegova politika ali kako spretni so njegovi svetovalci. Ostane samo ena slika: neuglašen človek v trenutku, ki zahteva tišino in mero. Za Bojano Košnik Čuk, dolgoletno vodjo državnega, diplomatskega in vojaškega protokola ter gostjo podkasta Supermoč, to ni anekdota za rubriko »šokantno«, temveč učbeniški primer. »En napačen gib lahko izbriše leta truda,« pravi. »In to ne le pri politiku. Enako velja za direktorja, prodajnika, vodjo oddelka v slovenskem podjetju.« Pogovor vodi Petra Kovič

V novi epizodi podkasta Supermoč smo gostili dr. Kenana Crnkića – doktorja ekonomskih znanosti iz Sarajeva, profesorja na dunajski univerzi Webster, nekdanjega vodjo večmilijonskih korporacij in avtorja uspešnic Sedem skrivnosti uspeha, Pazi, katerega volka hraniš in Več od življenja. Serijo podkastov Supermoč ustvarjam z eno samo radovednostjo: od kod svojo notranjo moč črpajo ljudje, ki jih občudujemo na odru, v poslovnem okolju ali vsakdanjem življenju? Kako jim uspeva, ali sploh spijo, kje si polnijo baterije in, predvsem, zakaj počnejo to, kar počnejo? Tokratni gost je bil človek, ki ga poznam že več let – dr. Kenan Crnkić. Najina profesionalna pot se je večkrat križala, toda šele zdaj sva pred mikrofonom v podkastu Supermoč odprla teme, o katerih si pogosto lažemo: kaj je v resnici uspeh, kje se začne sreča, zakaj nam čas polzi skozi prste kot bela mivka in katerega volka v sebi zares hranimo. Pri tem pa dr. Kenan Crnkić opogumlja, ko pravi, da "z dolgoročnimi cilji zdravimo trenutne frustracije". S tem pove,da za dosego cilja nujno prezreti vsak padec, po katerem sem poberemo. Pogovor vodi: Petra Kovič

V podkastu Supermoč smo se z ilustratorkama Hano Stupica in Majo P. Kastelic pogovarjali o tem, da ilustracije kot umetnost niso namenjene le otrokom, ampak nagovarjajo otroke in odrasle hkrati. Ilustratorka Maja Kastelic je poudarila, da »slikanic ne smemo poenostavljati ali podcenjevati, saj otroci zelo dobro berejo vizualni jezik, odrasli pa v teh podobah prepoznavamo teme, ki nagovarjajo naše notranje otroštvo, spomine in strahove«. Slikanice lahko nosijo globoke, kompleksne teme – od osamljenosti, minevanja, drugačnosti do humorja in čiste radosti. Dobra ilustracija ne služi zgolj besedilu, ampak ga širi, mu nasprotuje ali ga dopolnjuje. Bralec se tako ne znajde le v zgodbi, temveč tudi v avtorjevem likovnem svetu. Obe ilustratorki, Hana Stupica in Maja P. Kastelic, sta del vrha slovenske ilustracije, vsaka s svojim prepoznavnim svetom, a z zelo podobnim temeljem: iskrenost, počasnost in zavest, da je vsaka risba sporočilo, ki nosi v sebi naboj vrednot, tradicije, kulture, zgodovine, nostalgije in vizije. Pogovor vodi Petra Kovič *** Naročnik oglasne vsebine je Mladinska knjiga

V podkastu Supermoč smo gostili člana uprave NLB d.d., Andreja Lasiča, ki je na glas razmišljal o tem, kako vidi konec globalizacije, vlogo NLB in moč osebne stabilnosti. V zadnjih desetletjih smo verjeli, da več globalizacije pomeni več varnosti, več rasti in več priložnosti za vse. Trgi so se odpirali, kapital, ljudje in ideje so krožili skoraj brez omejitev. Danes pa se ta zgodba lomí. Svet vedno bolj razpada na interesna območja – Ameriko, Evropo in Kitajsko – in prav politika vse bolj narekuje ekonomske tokove. V takem okolju je mirna roka zlata vredna. Med ljudmi, ki to zelo dobro razumejo, je Andrej Lasič, član uprave NLB d.d., pristojen za korporativno in investicijsko bančništvo. V podkastu Supermoč in v nedavnem pogovoru za tisk je spregovoril o koncu globalizacije, slovenski ekonomiji, vlogi bank in o tem, zakaj brez osebne stabilnosti tudi profesionalne stabilnosti ni. Pogovor vodi Petra Kovič  

Na dan 23. oktobra 2025, ko so mediji poročali o 7000 evrih za kvadratni meter nepremičnine v Ljubljani, Zoran Đukić iz Stoja Trade v podkastu Supermoč razgrne svojo formulo: nepremičnine kot umetnost, lastništvo kot svoboda, ljudje kot največji kapital.    

Trajnost ni nova religija, je nova pismenost. Ali jo govorimo tekoče, glasno ali šepetaje, je vprašanje, ki obravnava našo zavzetost in resno namero.    

V podkastu Supermoč sociolog ddr. Rudi Rizman brez olepševanja opiše današnji svet kot kombinacijo Kafke, Orwella in Hobbesa – svet, v katerem mednarodno pravo pogosto obstaja le na papirju, prepogosto pa znova velja frazem človek človeku volk. Rizmanov pogled na sodobni svet je trezen in neprijeten: živimo v času, ko se pravila pišejo sproti in jih tisti z močjo brez posledic kršijo. Gaza, Ukrajina, Sudan – to niso samo geografska imena, temveč so tudi opomniki, kako krhka je ideja mednarodnega prava in kako hitro zdrsnemo v »svet brez pravil«, o katerem je pisal Hobbes. Najbolj ga prizadenejo otroci. Otroci v Gazi, ki že dve leti ne hodijo v šolo. Otroci, ki odraščajo ob bombah namesto ob zvezkih. Ko govori o njih, naredi kontrast z vsakdanom svojih vnukinj – varnim, urejenim, polnim priložnosti. Ta razlika ni le statistika, ampak je tudi moralni šok: če ne reagiramo, smo soodgovorni. Pogovor vodi Petra Kovič

V času, ko podjetja hkrati iščejo večjo produktivnost in več smisla pri delu, dr. Jernej Pintar, direktor Tehnološkega parka Ljubljana, ponuja preprost, vendar zahteven odgovor: napredujejo tisti, ki hitreje poskušajo in hitreje popravljajo. Mladi to počnejo naravno. Priznajo, da ne vedo vsega, in še preden se večina odraslih odloči za prvi poskus, oni že preizkusijo tri različice. V Tehnološkem parku Ljubljana kombinacijo vztrajnosti in prilagodljivosti pretvarjajo v delovni standard: manj govorjenja o načrtih in več merljivih, majhnih korakov, ki se dogajajo vsak teden. Pogovor vodi: Petra Kovič

Svet se spreminja hitreje kot kdaj prej. EU išče novo igro moči, Slovenija pa most med idejami in izvedbo. V podkastu Supermoč smo skupaj z gosti kongresa Združenja Manager naslavljali vprašanja, vezana na varnost, produktivnost, talente in investicije.   V novem podkastu smo v Portorožu, kjer je potekal kongres Združenja Manager, združili akademsko in podjetniško oziroma gospodarstvo sfero. Z dvema profesorjema in dvema podjetnikoma smo razčlenili vprašanje, kako bi lahko Slovenija in Evropska unija ostali konkurenčni v časih zapiranja trgov in geopolitičnih pretresov. Gostje podkasta so bili: prof. Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete, prof. Andreja Jaklič s Fakultete za družbene vede, Medeja Lončar iz Siemens Slovenija, Hrvaška in Srbija ter Borut Čeh iz Labene.      

Turistična sezona letošnjega poletja je bila odlična, a za impresivnimi številkami se skrivajo tudi nova vprašanja, kot so, kako urediti gnečo na cestah, pomanjkanje kadrov in kako ujeti nove trende. Gostja podkasta Supermoč je direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak Olaj.  

V novo epizodo serije Supermoč je prišla ženska, ki je s plesom spisala slovensko športno in umetniško zgodovino. Katarina Venturini je štirikratna svetovna prvakinja, 23-kratna državna prvakinja, plesalka, učiteljica in sodnica. Z Andrejem Škufco sta vrsto let utelešala popolno kemijo na parketu; danes pa kot vodja plesne šole navdihuje nove generacije in dokazuje, da je ples veliko več kot le koraki in glasba. Ve, da je ples več kot le popoln obrat ali tehnično brezhiben korak. »Ples je čustvo, energija, strast,« pravi. V podkastu govori o tem, kaj se skriva za bliščem, kako se spoprijema z izzivi časa, zakaj pravila včasih omejujejo – in ali lahko ples res naredi človeka srečnejšega. In čeprav je vrsto let stala na tekmovalnem parketu, v soju luči in pod budnimi pogledi sodnikov, se ji je najbolj vtisnil v spomin trenutek, ko je na tekmovanju na Kitajskem jokala.

V podkastu Supermoč o mesu, ki ni meso. O napakah, ki so napredek. In o start-upu, kjer nihče ne kuha kave.

Dr. Uroš Ocepek, ki ga dijaki poznajo kot »dr. Uki«, je človek številnih znanj, a predvsem človek z velikim srcem. Prvi slovenski učitelj, ki se je uvrstil med 50 najboljših učiteljev na svetu po izboru Global Teacher Prize, pionir umetne inteligence v izobraževanju in eden od tistih pedagogov, ki učilnice ne razumejo kot prostor prenašanja znanja, temveč kot prostor ustvarjanja človeka. »Ko pride dijak k meni in mi zaupa nekaj, česar ni zaupal še nikomur, to ni le privilegij. Je tudi teža. A takrat vem, da sem na pravi poti,« pove Ocepek v pogovoru. Molj – vrednote, ki letijo proti svetlobi Ocepek ni le učitelj, temveč je tudi inovator. V zadnjem času je oblikoval pedagoški model Molj – akronim, ki označuje štiri temeljne vrednote, ki jih želi posredovati dijakom: modrost, odgovornost, ljubeznivost in junaštvo. Zakaj molj? Ker je, kot pravi, pogosto spregledano, celo nezaželeno bitje, a ko ga pobliže pogledamo​ – še posebej, če dodamo pridevnik knjižni –, ponese izjemno simboliko: hrepenenje po svetlobi, tišino znanja, lepoto skritih procesov. Od Vikingov do Kazahstana V pogovoru za Supermoč se dotakneta tudi Ocepkove strasti do zgodovine in raziskovanja. Letos je prvič potoval sam – na Švedsko, kjer je odkrival svojo vikinško genetsko zapuščino. A še večji izziv je bil obisk Kazahstana, kamor je bil povabljen kot govorec in predstavnik inovativnega slovenskega pristopa k uvajanju umetne inteligence v šole.