Advertise on podcast: Spotkast

V Spotkastu je bila tokrat gostja Patricija Starič, energijska terapevtka in žena pokojnega Žige Stariča, nekdanjega nogometaša Olimpije, ki je umrl lanskega oktobra, star le 46 let. V iskrenem pogovoru je Patricija med drugim spregovorila o njuni skupni poti, družini, bolezni, slovesu in življenju po izgubi – brez želje po pomilovanju, temveč z jasno namero pomagati drugim.

Umetna inteligenca ni črna škatla in ni magija – je matematika. A prav zato je, kot je v Spotkastu poudaril minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, ključno vprašanje danes povsem praktično: kam gredo podatki, ki jih ljudje vnašajo v klepetalnice, in ali jim lahko država ponudi varnejši dostop. Ob tem je razložil, zakaj je nacionalna platforma za generativno umetno inteligenco zamišljena širše od zgolj klepetalnega orodja – tudi kot dostop prek programskih vmesnikov in žetonov za razvoj produktov, storitev ter znanstvenoraziskovalno delo – in zakaj pri takšni infrastrukturi ni bližnjic: najprej arhitektura, strežniki, lokacije podatkov ter skladnost z zakonodajo. V nadaljevanju je minister predstavil tudi sistemske spremembe na področju visokega šolstva in znanosti, ki segajo od zakonodajnih in finančnih ureditev do infrastrukturnih vlaganj ter širših razvojnih premikov v univerzitetnem prostoru.

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je v Spotkastu priznal, da ga je ob prevzemu ministrske funkcije en teden bolel trebuh. Ne zaradi treme, kot je poudaril, ampak zaradi "rešpekta" do odgovornosti, ki jo položaj prinaša. Resor se je moral takoj odzvati na energetsko krizo, v kateri je vlada regulirala cene električne energije za manjša podjetja in drugim subvencionirala elektriko. Sledile so poplave, pri katerih so podjetja v kratkem času prejela avanse in kasneje izplačila škode. Tekom mandata so potekala pogajanja za ohranitev industrijske proizvodnje, stekle so velike investicije v razvojne dejavnosti, turizem je beležil rekordne rezultate, šport pa je doživel največji investicijski cikel v zgodovini države.

Gost tokratnega Spotkasta Marko Radmilovič je prišel na snemanje skoraj neposredno s podelitve nagrad za bob leta, ki jo je prejel za izjavo o medicinskih sestrah: "Na začetku in koncu človekovega življenja, pa kar nekajkrat tudi vmes, stoji medicinska sestra. Ne Golob, ne Janša, ne Jezus, ne Mohamed, ne frak in ne talar. Nehajte se zajebavati in jih plačajte!"

V času, ko se Slovenija približuje parlamentarnim volitvam, vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda mag. Nataša Avšič Bogovič poudarja, da bodo v državnem zboru delali do zadnjega dne in sprejemali zakone. Ob tem dodaja, da je aktualna koalicija ena redkih, ki ji ni težko priznati napake in narediti koraka nazaj, če je to potrebno za izboljšanje sistemskih rešitev. Različna izhodišča in pogledi po njenem niso izjema, a jih v koaliciji usklajujejo s pogovori in iskanjem kompromisov. Na vprašanje, ali predsednik vlade dr. Robert Golob deluje kot "lepilo" med koalicijskimi strankami, je odgovorila, da ga vidi kot povezovalnega voditelja ter ga opisala kot "stratega in vizionarja".

Slovenski politični prostor vstopa v volilno leto brez pretresov, ki bi bistveno premešali razmerja moči. Najnovejša javnomnenjska raziskava Valicona za naš medij potrjuje, da kljub intenzivnemu političnemu in medijskemu dogajanju volivci svojih stališč bistveno ne spreminjajo. Rezultate meritve je v Spotkastu za Siol komentiral politični analitik in dekan FDV dr. Samo Uhan, ki poudarja, da niti tako imenovana "javnomnenjska bombica", kot je označil odločitev Komisije za preprečevanje korupcije, ni povzročila radikalnega premika v podpori političnim strankam. Po njegovih besedah gre za temo, ki je v medijskem prostoru že dalj časa izpostavljena in volivcev praviloma ne preusmeri, temveč lahko predvsem utrdi obstoječa prepričanja – zlasti med podporniki Gibanja Svoboda, ki takšne dogodke razumejo kot načrtovan napad.

Minister za obrambo mag. Borut Sajovic je v podkastu poudaril, da je varnost širši pojem, ki presega zgolj vojsko: "Varnost je širok pojem – šele v povezavi z odpornostjo pride obramba." Ob tem je dodal, da pri njej ne gre za ideološko vprašanje: "Varnost ni ne leva ne desna. Je ena sama – naša slovenska, od vseh in za vse." Spomnil je, da je ministrstvo v zadnjem obdobju sprejelo več ključnih dokumentov: "Od oktobra lani, ko sem prevzel vodenje resorja, smo sprejeli dva strateška dokumenta in zakon o službi v Slovenski vojski." Skupno je bilo v mandatu sprejetih deset strateških dokumentov, ki pokrivajo področja obrambe, varnosti, civilnega dela ter sistema zaščite in reševanja. Po njegovih besedah ti dokumenti določajo jasne cilje in pot, kako jih doseči.

V Spotkastu z Evo Cimbola je gostovala Alenka Kesar, avtorica večih knjig, zadnja nosi naslov Še znam vrteti pedale, v kateri skozi osebne zgodbe in drobne utrinke razmišlja o življenju, spremembah in odnosih, ki nas oblikujejo. Pogovor je odprl teme, s katerimi se prej ali slej sooči večina žensk – telesne spremembe po 50. letu, družbena pričakovanja, izgube in nove začetke.

Čakalne dobe v zdravstvu so velika težava, ne le za bolnike, ki neredko čakajo nedopustno dolgo za pregled in obravnavo pri specialistih – a se ob tem neredko pozablja, da je to zelo velika težava z ogromnimi, tudi natančno merljivimi posledicami tudi za družbo in delodajalce. Dolge čakalne dobe vodijo tudi do dolgih bolniških odsotnosti in številke so krute in neizprosne. "Javno dostopen podatek je, da je bilo v letu 2024 kar 21,6 dneva bolniške odsotnosti na vsakega zaposlenega – to je noro! Več kot deset tisoč bolniških odsotnost je daljših od enega leta," je v Spotkastu izpostavil predsednik uprave Vzajemne zdravstvene zavarovalnice Matija Šenk.

Igralka, ustvarjalka in avtorica Mojca Fatur se v novi knjigi Zdrava pogumno spoprijema z najtežjim izzivom svojega življenja – boleznijo, za katero ji zdravniki sprva niso napovedovali, da jo bo premagala. V pogovoru je iskreno odprla vrata svojega notranjega sveta in delila pot, ki jo je vodila iz strahu v zavedanje, iz bolečine v hvaležnost in iz ranljivosti v modrost.

Pisateljica in novinarka Nadja Ebner je s svojim romanom Kako pokopati mamo, ki je še živa odprla eno najtežjih in hkrati najbolj univerzalnih tem: odnos med mamo in hčerko, prežet s tišinami, travmami in prikritimi ranami. Knjiga je med bralci hitro zaživela, kar jo je presenetilo in hkrati ne. Pri prvi knjigi ni imela velikih pričakovanj, a je slutila, da bo tematika dosegla ljudi. "O teh stvareh se pri nas še vedno premalo govori," pravi.

V prvem Spotkastu v novem letu je Eva Cimbola gostila numerologinjo Lili Sorum, s katero sta se najprej ozrli nazaj v leto 2025, nato pa odprli pogled v leto 2026 ter razložili, kako numerologija sploh deluje in kaj nam lahko pomaga razumeti pri osebnih in kolektivnih ciklih. Izvedeli boste tudi to, kako izračunati svoje numerološko leto.

V Spotkastu raziskovalec Marko Grobelnik z Inštituta Jožef Stefan pojasnjuje, zakaj je ta trenutek prelomen in kako lahko nacionalna platforma za umetno inteligenco kot mehanizem dostopa do vrhunskih modelov pospeši inovacije ter ustvari priložnosti za nova podjetja. Hkrati opozarja, da ista tehnologija, ki pomaga učiteljem, zdravnikom in podjetnikom, odpira tudi prostor za prepričljive lažne vsebine, napredne informacijske napade in spremembe poklicev prihodnosti.

Eva Cimbola je v Spotkastu tokrat gostila coachinji in trenerki Matejo Kržišnik in Ano Trampuž, soustanoviteljici Top Mind Journey, ki se posveča razvoju posameznika, mentalnemu treningu in zavestnemu delu z umom. Pogovor je bil usmerjen v zelo konkretna vprašanja, in sicer kaj sploh je nevrolingvistično programiranje (NLP), zakaj je uporabno v vsakdanjem življenju in kako lahko že z osnovnim razumevanjem naredimo velike spremembe.

Andreja Jernejčič je svojo pot začela v novinarstvu, jo nadaljevala v odnosih z javnostmi in se sčasoma usmerila v krizno komuniciranje – področje, kjer se zelo hitro pokaže, ali ima organizacija postavljene temelje ali ne. V Spotkastu ni spregovorila o krizah kot o izjemah, temveč kot o stalnici sodobnega javnega prostora, o tem, zakaj številne krize sploh nikoli ne pridejo v javnost, zakaj so najpogostejše napake prepočasni odzivi in čustvene izjave ter zakaj komunikacija v takšnih trenutkih ni vprašanje všečnosti, ampak odgovornosti, ob tem pa odpira tudi širša vprašanja samozavesti, javnega nastopanja in notranje stabilnosti.