Advertise on podcast: Deloindom podkast

Igralka in režiserka Tjaša Ferme razkriva, kako je videti vsakdanje življenje v New Yorku – od iskanja in menjavanja stanovanj, neizprosnih najemnin in urbanega tempa do ustvarjanja občutka doma v majhnih prostorih. V pogovoru z Nino Štajner deli osebne izkušnje, anekdote in realno sliko bivanja v mestu, ki hkrati navdušuje in izčrpava.  

Pantone je za barvo leta 2026 izbral nepričakovano – belo. A Cloud Dancer ni klasična, hladna belina, temveč topel, mehak odtenek, ki v prostor vnaša umirjenost in občutek ravnovesja. V podkastu Deloindom arhitektka in strokovnjakinja za interierje Tjaša Justin pojasni, zakaj ta izbira ni dolgočasna, kako bela deluje v sodobnih domovih, s katerimi barvami in materiali jo kombinirati ter zakaj bi morali pri opremljanju imeti več poguma. Pogovor odpira tudi vprašanje barvnih trendov, slovenskih domov in iskanja tistih odtenkov, v katerih se res dobro počutimo.

Z Uršo Batis Savnik, strokovnjakinjo za družinski bonton, smo se pogovarjali o primernem obnašanju ob prihajajočih praznikih. Preverili smo, katere napake počnemo pri obdarovanju, kakšno je sprejemljivo obnašanje ob obiskih, kako vljudno zavrniti povabilo na zabavo ter kateri je največji motilec pozornosti.   Sogovornico smo za začetek povprašali, katere so največje napake v bontonu, ki jih ljudje delamo med prazniki. Sogovornica poudarja, da je največja napaka hitenje ter predlaga, da si raje vzemimo čas, premislimo, katerim stvarem želimo resnično posvetiti čas, ter odstranimo motilce pozornosti. Eden glavnih motilcev je po mnenju Urše Batis Savnik mobilni telefon, za katerega predlaga, da ga med prazničnimi druženji odstranimo iz vidnega polja. Pogovor vodi Nina Štajner

V Deloindom podkastu z Bojanom Žnidaršičem, neodvisnim energetskim svetovalcem, razbijamo mite o ogrevanju. Razloži, zakaj 24 °C doma ni nujno idealna temperatura, kdaj ogrevanje izklapljati in kdaj to lahko povzroči težave, ter kako pravilno prezračevati, da preprečimo plesen in izgube toplote. Dotakne se učinkovitosti toplotnih črpalk, resničnih prednosti in slabosti talnega gretja in zakaj je pri sodobnih hišah marsikateri "zimski režim" odveč. V pogovoru izpostavi tudi ključne napake pri gradnji in rabi prostorov, ki vodijo v vlago in toplotne mostove, ter ponudi praktične, preverjene rešitve za toplejši, bolj zdrav in energetsko varčen dom.

V novi epizodi Deloindom podkasta voditeljica Nina Štajner gosti Evo Jero Hanžek iz Zavetišča za zavržene rastline in Jana Robina (Botanist by Heart). Pogovor razkrije, zakaj se je trend sobnih rastlin v zadnjih letih ponovno razcvetel, kako so rastline za mnoge postale čustvena opora in celo nadomestek hišnih ljubljenčkov, ter katera znanja potrebujemo, da bi z njimi uspešno sobivali. Sogovornika delita osebne zgodbe, najpogostejše napake pri negi rastlin, mite o »temnih kotih« in nasvete, kako izbrati pravo rastlino za svoj dom. Dotaknejo se tudi ganljivih rastlinskih zgodb ter pomena odgovornega odnosa do živih bitij, ki tiho soustvarjajo naše bivalne prostore.

V novi epizodi Deloindom podkasta mag. Boštjan Rus z Inšpektorata RS za stanovanja in dolgotrajno oskrbo ter upravnica Darja Verbič, direktorica podjetja Reyan, razkrivata, zakaj je sobivanje v večstanovanjskih stavbah vse težje – od nespoštovanja hišnega reda, neplačevanja stroškov in hrupa do pomanjkanja komunikacije. Sklep: temelj dobrih medsosedskih odnosov niso predpisi, temveč strpnost, odgovornost in pogovor.

V novi epizodi podkasta Deloindom se pogovarjamo z vplivnicama, ki sta svoj dom spremenili v zgodbo, ki navdihuje. Vita Starman (Mama kuha) in Polona Senčar Otoničar (4. Hiša na desni) razkrivata: - kako se ustvarjanje doma prepleta z ustvarjanjem spletnih vsebin, - kako ohranjata pristnost v svetu sodelovanj in oglasov, - ter zakaj napake pri gradnji pogosto prinesejo najboljše zgodbe. Iskreno o gradnji, estetiki in življenju, ki se skriva za popolnimi objavami.

V novi epizodi Deloindom podkasta sogovornici Urša Erman in Ana Horvat odkrito spregovorita o tem, zakaj je pomoč pri čiščenju doma še vedno tabu in kako se odnos do tega poklica počasi spreminja. Razkrivata tudi, kaj pričakujejo stranke, kako poteka delo na terenu in delita preproste trike za bolj urejen dom.

Tokratna epizoda Deloindom podkasta postreže z vpogledom v antični kitajski pristop k urejanju prostora feng šuj. Vrhunska strokovnjakinja Tanja Glažar razjasni vse vidike feng šuja, od pravilne izgovorjave do principov ravnovesja energij, z zanosom pove svojo karierno pot, opiše sodelovanja s strankami ter poda številne praktične nasvete za bolj harmonično energijo doma. Kaj pravzaprav pomeni feng šuj? Sogovornico smo za začetek povprašali, kako se kitajski izraz feng šuj pravilno izgovori ter kaj besedi pomenita. Pozanimali smo se tudi, od kod feng šuj izhaja, ter kakšno je njegovo mesto v sodobnem hitrem življenjskem tempu. Pogovor se nadaljuje z osebno zgodbo Tanje Glažar, ki razloži, kje se je prvič srečala z njim in s čim jo je tako prevzel, da se je odločila temu posvetiti karierno pot. Jin in jang: energija v ravnovesju Po besedah Glažarjeve je či kitajski izraz za energijo, vsak izmed nas pa ima določen tip energije. Energija jang velja za veselo in polno življenja, energija dneva, poznana je tudi kot moška energija. Energija jin je žalostna, mehka in nežna, simbolizira noč ter velja za žensko energijo. Ljudje stremimo k temu, da bi bili energijsko čim bolj jang, pretok energije v prostoru brez blokad je zato zelo pomemben.

Kako tehnologija spreminja gradnjo? Deloindom podkast o digitalizaciji procesov načrtovanja, prednostih in pasteh digitalnih orodij in prihodnosti arhitekture. V tokratni epizodi podkasta Deloindom smo se z dr. Markom Jaušovcem, arhitektom ter docentom na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru in dr. Iztokom Šušteršičem, soustanoviteljem in tehničnim direktorjem podjetja LynxCraft pogovarjali o prehodu iz analognega v digitalni način načrtovanja v gradbeništvu, prednostih in pasteh uporabe umetne inteligence, etičnih in moralnih vidikih uporabe digitalnih orodij ter prihodnosti tega zanimivega področja. Od tuš risbe do umetne inteligence Sogovornika smo najprej povprašali po zgodovini prehoda z analognega, ročnega načina načrtovanja arhitekture na digitalne postopke. Sogovornika razložita, da gre le za približno trideset let trajajoč proces, ki se v zadnjih letih odvija vedno hitreje. Opišeta začetke digitalizacije vse od klasičnega risanja s tušem preko računalniških programov, ki so omogočali digitalno risanje, kasnejših BIM (Building Information Modeling) programov vse do trenutnih novosti. Poglobili smo se tudi v razloge za tako počasen ritem prilagajanja digitalnim novostim. Prednosti uporabe digitalnih orodij Pogovor nadalje teče o prednostih digitalizacije za arhitekte in investitorje. Iztok Šušteršič razloži, da digitalizacija v teoriji sicer resnično omogoča bolj strnjene informacije, manj možnosti za napake, prihranek pri času ter nenazadnje finančnem vložku. V praksi pa zaradi različnosti programskih orodij, velikih stroškov licenc ter zahtevne izobrazbe digitalizacija v resnici še ni zaživela v polnem obsegu.

V novi epizodi Deloindom podkasta se z arhitektko Evo Štrukelj (LesnaVesna) in Melito Kordeš Demšar (Inštitut Montessori) pogovarjamo o oblikovanju otroških sob. Kako naj prostor raste skupaj z otrokom? Kako v sobi združiti funkcionalnost, varnost in igrivost? Dotaknemo se shranjevanja igrač, pomena barv in materialov, zasebnosti v deljenih sobah ter najpogostejših napak, ki jih starši delajo pri opremljanju.

Poslušajte Deloindom podkast o spremembah gradbenega zakona: legalizacija starejših objektov, digitalizacija postopkov in ključne novosti za investitorje.  

Paradižnik je priljubljena vrtnina, a vzgoja ni vedno enostavna. Jerneja Jošar in Jernej Mazej v najnovejšem podkastu delita nasvete za uspešen pridelek. Paradižnik velja za eno najbolj priljubljenih vrtnin na slovenskih vrtovih, a kljub temu marsikateremu vrtičkarju povzroča precej preglavic. V poletni epizodi podkasta Deloindom smo se o tej nepogrešljivi rastlini pogovarjali z agronomko in avtorico številnih vrtnarskih priročnikov Jernejo Jošar ter z Jernejem Mazejem, ki je med ljubiteljskimi vrtnarji znan tudi kot "kralj paradajza". Skupaj smo raziskali izvor, značilnosti in gojenje paradižnika, pa tudi pogoste težave, škodljivce ter zanimivosti o različnih sortah. Paradižnik – sadje ali zelenjava? Začeli smo z večno dilemo: ali je paradižnik sadje ali zelenjava? Gre za vprašanje, ki deli tako laike kot stroko. Po botanični definiciji je paradižnik sadež, saj nastane iz cveta rastline in vsebuje semena, a v kulinariki ga običajno uvrščamo med zelenjavo. Pogovor nas je popeljal tudi k njegovemu izvoru in razvoju gojenja v našem geografskem prostoru. Kako je Jernej Mazej postal kralj paradajza Jernej Mazej se je za vrtnarjenje navdušil že v srednješolskih letih. "Začel sem z eno sorto paradižnika, na koncu pa prišel do skoraj 340 različnih sort. Prijatelji so mi celo naredili majico z napisom King of Paradajz – in ta vzdevek se je prijel," razloži Mazej, ki sicer velja za inovativnega vrtnarja, ki deluje izven okvirov in na svoji kmetiji nad Mozirjem rad poseže po eksotičnih sortah. Njegova predanost in zbirka sort ga uvrščata med največje poznavalce paradižnika pri nas.

V novi epizodi podkasta z urednico Karino Cunder Reščič odkrivamo preplet kulinarike, arhitekture in umetnosti, prenovo stare hiše, čar vrtov ter zakulisje nastanka revije OK magazin.  

Z magistro psihologije, ustvarjalko vsebin in popotnico Klaro Avsenik Žagar smo se pogovarjali o posebnostih življenja v kombiju. V zanimivem pogovoru nam je zaupala, zakaj sta se z možem odločila za mobilni dom, kako sta prenovila kombi z imenom Piči Miško, s kakšnimi izzivi sta se soočala na poti ter kako se življenje v kombiju razlikuje od klasičnega bivanja v nepremičnini. Zakaj življenje v kombiju? Klara pripoveduje, da se je ideja rodila med pandemijo, ko sta z možem začutila potrebo po spremembi. "Če ne bi imela psa, bi verjetno odšla v Azijo z nahrbtnikom," pove. Zaradi psa sta se odločila za potovanje s kombijem – in tako je v njuno življenje prišel Piči Miško, kombi, ki je danes njun drugi dom. Glavne razlike med življenjem v kombiju in stanovanjem Po Klarinih besedah je ena ključnih razlik nepredvidljivost. V kombiju je vsak dan lahko drugačen – od lokacije do tehničnih izzivov, saj je vozilo hkrati dom. Prav tako sta bolj povezana z naravo, saj večino časa preživita zunaj. Ključen izziv pa je majhen življenjski prostor, ki zahteva premišljeno organizacijo.