Advertise on podcast: Radiosfera

Prav danes Radio Slovenija praznuje 98. rojstni dan. 28. oktobra 1928 je začel redno oddajati Radio Ljubljana, predhodnik današnjega Radia Slovenija. V skoraj stoletju se je spremenil tudi način, kako poslušamo glasbo in druge vsebine. Nekoč so bile plošče in kasete med glavnimi nosilci zvoka, danes velik del glasbe poslušamo digitalno. Toda vinilne plošče se še vedno izdajajo, starejši posnetki pa dobivajo nove izdaje. Za del tega poskrbi Založba kakovostnih programov RTV Slovenija oziroma ZKP RTV. Kaj vse se skriva za njenimi izdajami in kako poskrbijo, da se lahko starejši posnetki znova znajdejo pred poslušalci? ZKP RTV je obiskala Lana Furlan.

Kaj imajo skupnega konjski tek in kvantni materiali? Tokrat na pomagajo razumeti izredno kratke trenutke, femtosekunde, v katerih se dejansko odvijajo kvantni pojavi. Da bi si femtosekunde sploh lahko predstavljali, se moramo vrniti skoraj do dinozavrov. A da bi lahko te kvantne pojave uporabljali v kvantni tehnologiji, je potrebno najti način, kako jih narediti bolj obstojne. Kako torej pridemo od teh super kratkih trenutkov do t.i. kvantnih stikal, je v Radiosferi pojasnil dr. Denis Golež z Inštituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko UL, ki je za svoje delo prejel Zoisovo priznanje.

Kraljevina Tajska je bila pred letom 1939 tujcem poznana kot Siam. Tajci pa za svojo domovino pogosto uporabljajo ime prathet Thai, pri čemer Thai pomeni svoboden človek ali človeško bitje, ter Ratča Anačak Thai. Ta besedna zveza pomeni »kraljestvo Tajske«. Država leži v Jugovzhodni Aziji, na Indokitajskem polotoku. Je 50. največja država sveta in 20. glede na število prebivalcev. Po uradnih podatkih tam živi 66 milijonov ljudi, neuradne ocene govorijo še o 5 milijonih več. Tajsko vodi kralj Vačiralongkorn (Rama X.), ki ga lahko vidite na sprednji strani njihovih bankovcev.

Pri postavljanju mnogih diagnoz si zdravniki pomagajo z rezultati laboratorijskih preiskav. Te jim pomagajo potrditi ali ovreči sum na določeno bolezen; prek analize krvi, urina, blata in nekaterih drugih vzorcev lahko spremljajo tudi, ali okrevanje poteka kot načrtovano. Delovanje enega največjih laboratorijev v naši državi smo spoznali v Radiosferi.

Ob bližajočem se svetovnem dnevu duševnega zdravja (v soboto, 10. oktobra 2026) bomo v Radiosferi poklicali v Psihiatrično bolnišnico Idrija. Nekaj jutranjih minut bomo preživeli z asist. Urbanom Boletom. Z magistrom zdravstvene nege bomo govorili o vsakdanjem življenju bolnikov, bolnic in vseh zaposlenih v bolnišnici. Pogovarjali se bomo o tem, zakaj je pomembno, da o duševnem zdravju govorimo odprto in brez predsodkov, zakaj si bolniki in bolnice zaslužijo, da jim pozorno prisluhnemo, pa tudi o tem, zakaj proces zdravljenja ne more potekati uspešno, ne da bi temeljil na aktivni soudeležbi pacientk in pacientov. Foto: Psihiatrična bolnišnica Idrija/ PB Idrija

Nasilje, dogovorjene poroke, tudi poroke mladoletnih, in različne oblike odvisnosti so teme, o katerih se govori tudi v javnosti, pogosto tudi v zvezi z romsko skupnostjo. Pri tem pa se hitro pojavi vprašanje, ali so taki pojavi res povezani z romsko tradicijo. Ali lahko o njih govorimo kot o delu njihove kulture ali pa gre predvsem za družbene probleme, ki se pojavljajo v različnih okoljih in skupnostih, ne glede na etnično pripadnost? Ob tem je pomembno tudi vprašanje, kako o teh temah poročamo in govorimo, ne da bi zaradi posameznih primerov ustvarjali predstavo o celotni romski skupnosti. Kje je torej meja med prepoznavanjem resničnih problemov in posploševanjem? Poklicali smo novinarja in urednika oddaje Naše poti na Prvem, Sandija Horvata, in ga vprašali, ali ob dogovorjenih in zgodnjih porokah v romskih skupnostih res lahko govorimo o pojavu, ki je povezan z romsko kulturo oziroma tradicijo.

Kraljevina Švedska je naš tokratni cilj. Največja nordijska država po površini in številu prebivalcev ter peta največja država v Evropi. Ima 10,7 milijonov prebivalcev, od tega jih kar 88% živi v urbanem okolju, glavno mesto pa je Stokholm. Švedska je bila naseljena že v prazgodovini, enotna švedska država je bila ustanovljena konec 10. stoletja. Na splošno velja, da ime Švedska izhaja iz protoindoevropskega korena s(w)e, ki pomeni 'svoj'. Domače švedsko ime – Sverige (zloženka besed Svea in rike), pa se prevaja kot kraljestvo Švedov.

Med velikimi katastrofami, ki lahko resno ogrozijo življenje na Zemlji in ki smo jih zagotovo videli tudi v raznih filmskih spektaklih, je nedvomno tudi trk asteroida ob površje našega planeta. Vesoljski kamen v velikost Mount Everesta je nekoč davno nazaj s površja izbrisal dinozavre. A tudi mnogo manjše vesoljsko kamenje lahko povzroči znatno opustošenje. Spremljanje poti asteroidov je tako pomembna naloga, ki je z novim Observatorijem Vere Rubin postalo mnogo učinkovitejše. O izrednih zmogljivostih tega observatorija smo v Radiosferi nekaj izvedeli že pred dvema tednoma. Če bo ta nova opazovalnica v Čilu po eni strani lahko pomagala rešiti uganko temne energije, pa bo po drugi tudi izrisala najpodrobnejši zemljevid našega bližnjega vesolja. Kje so asteroidi, ki bi lahko bili nevarni, ali obstaja deveti planet in koliko je pravzaprav medzvezdnih objektov, torej tistih asteroidov, ki zaidejo k nam iz drugih delov galaksije, smo se pogovarjali z vodjo raziskav asteroidov na Observatoriju Vere Rubin v Čilu in profesorjem na Univerzi Washington v Seattlu Mariom Jurićem. Foto: Novoodkriti asteroidi z observatorijem Vere Rubin v svetlo modri barvi Vir: NSF–DOE Vera C. Rubin Observatory/NOIRLab/SLAC/AURA/R. Proctor

V pogovoru z direktorjem Egipčanskega muzeja iz Kaira preverjamo, kateri izzivi so pred to slovito institucijo danesNa začetku letošnjega poletja je na Bledu potekala mednarodna konferenca o vlogi, ki jo lahko igra kemija pri raziskovanju in ohranjanju kulturne dediščine človeštva. Med več kot 200 udeleženci z vsega sveta je bil tudi dr. Ali Adbdelhalim, direktor slovitega Egipčanskega muzeja iz Kaira. To je ustanova, ki se ponaša s statusom najstarejšega arheološkega muzeja na Bližnjem vzhodu, saj nepretrgoma deluje že skoraj 200 let, odigrala pa je tudi ključno vlogo pri razvoju sodobnih arheoloških oziroma egiptoloških raziskovalnih metod in praks. Po domače rečeno: če so najzgodnejši arheologi, ki so delovali v Egiptu, po najdiščih predvsem plenili, naropane zaklade pa bolj ali manj na skrivaj vozili v evropske in ameriške muzeje ter privatne zbirke, so strokovnjaki iz Egipčanskega muzeja na tem področju sčasoma vzpostavili red. Izkopavanja so postala sistematična, novoodkriti artefakti pa so poslej večidel romali kar pod streho muzeja, kjer so jih nato skrbno katalogizirali, natančno preučili, jagodni nabor starin pa navsezadnje ponudili na ogled obiskovalkam in obiskovalcem z vsega sveta. V Egipčanskem muzeju so se, prav nič presenetljivo, izšolale tudi generacije najvidnejših egiptologov. Seveda pa na starih lovorikah ni mogoče spati in tako smo se ob robu blejske konference z Alijem Abdelhalimom zapletli v pogovor o nekaterih izzivih, ki so pred Egipčanskim muzejem danes. Foto: Kefrenov kip iz diorita, ki ga hrani Egipčanski muzej v Kairu, je star nekaj več kot 4500 let (Olaf Tausch / Wikipedija)

Observatorij Vere Rubin v Čilu je nekaj posebnega. Ima največjo kamero na svetu, ki ima 3200 megapisklov in lahko v nekaj nočeh poslika celotno južno nebo. Letošnje poletje je začel z delom in v naslednjih desetih letih bo prinesel toliko novih podatkov, da bo osvetlil tudi največje uganke vesolja, kot je: Kaj je temna snov oziroma zakaj se vesolje vse hitreje širi? Vodja tega orjaškega projekta najbolj obsežnega slikanja celotnega neba v zgodovini, ki poteka, pa tudi direktor same izgradnje teleskopa, je Hrvat prof. Željko Ivezić, sicer tudi profesor na Univerzi Washington v Seattlu. V Sloveniji se je mudil pri kolegih z Univerze v Novi Gorici, s katerimi aktivno sodelujejo pri raziskavah. Foto: Morje zvezd (izsek), Vir:NSF–DOE Vera C. Rubin Observatory/NOIRLab/SLAC/AURA

Društvo porabskih slovenskih upokojencev letos praznuje 30 let delovanja. Ob jubileju so v gledališču Monošter pripravili praznovanje, na katerem so zaznamovali tudi 10 let ustvarjanja pevske skupine Rožmarin. Po večletnem premoru pa je prav pred jubilejem upokojencev ponovno oživela gledališka družina Nindrik indrik. Začetki skupine segajo v leto 1995, po slabem desetletju delovanja si je družina vzela premor in se zdaj vrnila na odre s predstavo Krčma na konci vejsi. Avtor, režiser in umetniški vodja skupine Milivoj Miki Roš s predstavo, v kateri igrajo Feri Meggyes, Marijana Fodor, Feri Bajzek in Iluš Krajczar, odpira vprašanja o življenju v Porabju, izginjanju vaških gostiln in vse redkejšem druženju. Gre za tragikomedijo, ki jo Porabci očitno potrebujejo, pojasnjuje naš sogovornik, avtor in režiser Miki Roš.

Kolesarski turizem spada med najhitreje rastoče in najobetavnejše segmente trga aktivnega turizma v svetu, zadnja leta je v razcvetu tudi pri nas, kjer beležimo vedno več specializiranih kolesarskih nastanitev, na ljubljanskem letališču so leto celo uredili poseben kolesarski kotiček, kjer si potniki po pristanki lahko založijo in uredijo kolo. Slovenija ponuja širok spekter kolesarskih poti za gorsko, cestno, daljinsko ali družinsko kolesarjenje. Kot pove direktorica Slovenija Outdoor, Valerija Pučko, je kolesarski turizem eden najboljših primerov uresničevanja krovne vizije slovenskega turizma.

Slovenija je idealen življenjski prostor za gozdnega klopa, ki pri nas prevladuje in prenaša povzročitelje vseh teh različnih bolezni.Hitri test za boreliozo – v nekaj minutah do odgovora, kar doma. Toda ali mu lahko zaupamo? O tem v jutranji Radiosferi zdravnica Andrea Zorman z NIJZ. Številke kažejo, da so klopi letos zelo dejavni: od začetka leta do sredine avgusta smo v Sloveniji zabeležili že 4.867 primerov borelioze in 59 primerov klopnega meningoencefalitisa (Od 1. 1. do 23. 8. 2026). Kje je obolelih največ? Ali so razlike po spolu in starosti? Foto: Kolobar na koži ob boreliozi/ CDC/ James Gathany/ Public Domain

Republika Severna Makedonija leži v Jugovzhodni Evropi in ima okvirno 1,8 milijona prebivalcev. Njene sosede so Albanija, Grčija, Bolgarija, Kosovo in Srbija. Neodvisna je od septembra 1991. Makedonščina je prvi in albanščina drugi uradni jezik države. Eden njenih biserov je zagotovo Ohrid, ki je tudi na Unescovem seznamu svetovne dediščine.

Današnja Radiosfera bo popotniško obarvana. V prihodnjih radijskih minutah bomo odpotovali kakšnih 2000 kilometrov proti jugozahodu Evrope. Lizbona, prestolnica Portugalske, leži tik ob reki Tejo. Le streljaj od Atlantskega oceana. Ob omembi enega izmed najlepših evropskih mest verjetno najprej pomislite na njegove strme ulice, rumene tramvaje in znamenito jajčno sladico - pastéis de nata. A Lizbona je veliko več, kot le odstir njenih glavnih turističnih značilnosti. Je umetniški preplet pisanih barv, kultur in ljudi, ki jo predstavljajo. To je še posebej navdušilo Niko Vrabec, ki je atlantsko obalno prestolnico raziskovala skozi njen umetniški pridih. Skozi zgodbe in zvoke ljudi, ki v Lizboni živijo in jo soustvarjajo. Vabljeni k poslušanju zvočne krajine Lizbonskih ulic! Oddajo je pripravila Nika Vrabec. Skoznjo vas je odpeljala Mojca Delač. Prevode so brali: Maja Moll, Renato Horvat, Matej Rus, Jure Franko, Bernard Stramič.