Advertise on podcast: Radiosfera

Nasilje, dogovorjene poroke, tudi poroke mladoletnih, in različne oblike odvisnosti so teme, o katerih se govori tudi v javnosti, pogosto tudi v zvezi z romsko skupnostjo. Pri tem pa se hitro pojavi vprašanje, ali so taki pojavi res povezani z romsko tradicijo. Ali lahko o njih govorimo kot o delu njihove kulture ali pa gre predvsem za družbene probleme, ki se pojavljajo v različnih okoljih in skupnostih, ne glede na etnično pripadnost? Ob tem je pomembno tudi vprašanje, kako o teh temah poročamo in govorimo, ne da bi zaradi posameznih primerov ustvarjali predstavo o celotni romski skupnosti. Kje je torej meja med prepoznavanjem resničnih problemov in posploševanjem? Poklicali smo novinarja in urednika oddaje Naše poti na Prvem, Sandija Horvata, in ga vprašali, ali ob dogovorjenih in zgodnjih porokah v romskih skupnostih res lahko govorimo o pojavu, ki je povezan z romsko kulturo oziroma tradicijo.

Kraljevina Švedska je naš tokratni cilj. Največja nordijska država po površini in številu prebivalcev ter peta največja država v Evropi. Ima 10,7 milijonov prebivalcev, od tega jih kar 88% živi v urbanem okolju, glavno mesto pa je Stokholm. Švedska je bila naseljena že v prazgodovini, enotna švedska država je bila ustanovljena konec 10. stoletja. Na splošno velja, da ime Švedska izhaja iz protoindoevropskega korena s(w)e, ki pomeni 'svoj'. Domače švedsko ime – Sverige (zloženka besed Svea in rike), pa se prevaja kot kraljestvo Švedov.

Med velikimi katastrofami, ki lahko resno ogrozijo življenje na Zemlji in ki smo jih zagotovo videli tudi v raznih filmskih spektaklih, je nedvomno tudi trk asteroida ob površje našega planeta. Vesoljski kamen v velikost Mount Everesta je nekoč davno nazaj s površja izbrisal dinozavre. A tudi mnogo manjše vesoljsko kamenje lahko povzroči znatno opustošenje. Spremljanje poti asteroidov je tako pomembna naloga, ki je z novim Observatorijem Vere Rubin postalo mnogo učinkovitejše. O izrednih zmogljivostih tega observatorija smo v Radiosferi nekaj izvedeli že pred dvema tednoma. Če bo ta nova opazovalnica v Čilu po eni strani lahko pomagala rešiti uganko temne energije, pa bo po drugi tudi izrisala najpodrobnejši zemljevid našega bližnjega vesolja. Kje so asteroidi, ki bi lahko bili nevarni, ali obstaja deveti planet in koliko je pravzaprav medzvezdnih objektov, torej tistih asteroidov, ki zaidejo k nam iz drugih delov galaksije, smo se pogovarjali z vodjo raziskav asteroidov na Observatoriju Vere Rubin v Čilu in profesorjem na Univerzi Washington v Seattlu Mariom Jurićem. Foto: Novoodkriti asteroidi z observatorijem Vere Rubin v svetlo modri barvi Vir: NSF–DOE Vera C. Rubin Observatory/NOIRLab/SLAC/AURA/R. Proctor

V pogovoru z direktorjem Egipčanskega muzeja iz Kaira preverjamo, kateri izzivi so pred to slovito institucijo danesNa začetku letošnjega poletja je na Bledu potekala mednarodna konferenca o vlogi, ki jo lahko igra kemija pri raziskovanju in ohranjanju kulturne dediščine človeštva. Med več kot 200 udeleženci z vsega sveta je bil tudi dr. Ali Adbdelhalim, direktor slovitega Egipčanskega muzeja iz Kaira. To je ustanova, ki se ponaša s statusom najstarejšega arheološkega muzeja na Bližnjem vzhodu, saj nepretrgoma deluje že skoraj 200 let, odigrala pa je tudi ključno vlogo pri razvoju sodobnih arheoloških oziroma egiptoloških raziskovalnih metod in praks. Po domače rečeno: če so najzgodnejši arheologi, ki so delovali v Egiptu, po najdiščih predvsem plenili, naropane zaklade pa bolj ali manj na skrivaj vozili v evropske in ameriške muzeje ter privatne zbirke, so strokovnjaki iz Egipčanskega muzeja na tem področju sčasoma vzpostavili red. Izkopavanja so postala sistematična, novoodkriti artefakti pa so poslej večidel romali kar pod streho muzeja, kjer so jih nato skrbno katalogizirali, natančno preučili, jagodni nabor starin pa navsezadnje ponudili na ogled obiskovalkam in obiskovalcem z vsega sveta. V Egipčanskem muzeju so se, prav nič presenetljivo, izšolale tudi generacije najvidnejših egiptologov. Seveda pa na starih lovorikah ni mogoče spati in tako smo se ob robu blejske konference z Alijem Abdelhalimom zapletli v pogovor o nekaterih izzivih, ki so pred Egipčanskim muzejem danes. Foto: Kefrenov kip iz diorita, ki ga hrani Egipčanski muzej v Kairu, je star nekaj več kot 4500 let (Olaf Tausch / Wikipedija)

Observatorij Vere Rubin v Čilu je nekaj posebnega. Ima največjo kamero na svetu, ki ima 3200 megapisklov in lahko v nekaj nočeh poslika celotno južno nebo. Letošnje poletje je začel z delom in v naslednjih desetih letih bo prinesel toliko novih podatkov, da bo osvetlil tudi največje uganke vesolja, kot je: Kaj je temna snov oziroma zakaj se vesolje vse hitreje širi? Vodja tega orjaškega projekta najbolj obsežnega slikanja celotnega neba v zgodovini, ki poteka, pa tudi direktor same izgradnje teleskopa, je Hrvat prof. Željko Ivezić, sicer tudi profesor na Univerzi Washington v Seattlu. V Sloveniji se je mudil pri kolegih z Univerze v Novi Gorici, s katerimi aktivno sodelujejo pri raziskavah. Foto: Morje zvezd (izsek), Vir:NSF–DOE Vera C. Rubin Observatory/NOIRLab/SLAC/AURA

Društvo porabskih slovenskih upokojencev letos praznuje 30 let delovanja. Ob jubileju so v gledališču Monošter pripravili praznovanje, na katerem so zaznamovali tudi 10 let ustvarjanja pevske skupine Rožmarin. Po večletnem premoru pa je prav pred jubilejem upokojencev ponovno oživela gledališka družina Nindrik indrik. Začetki skupine segajo v leto 1995, po slabem desetletju delovanja si je družina vzela premor in se zdaj vrnila na odre s predstavo Krčma na konci vejsi. Avtor, režiser in umetniški vodja skupine Milivoj Miki Roš s predstavo, v kateri igrajo Feri Meggyes, Marijana Fodor, Feri Bajzek in Iluš Krajczar, odpira vprašanja o življenju v Porabju, izginjanju vaških gostiln in vse redkejšem druženju. Gre za tragikomedijo, ki jo Porabci očitno potrebujejo, pojasnjuje naš sogovornik, avtor in režiser Miki Roš.

Kolesarski turizem spada med najhitreje rastoče in najobetavnejše segmente trga aktivnega turizma v svetu, zadnja leta je v razcvetu tudi pri nas, kjer beležimo vedno več specializiranih kolesarskih nastanitev, na ljubljanskem letališču so leto celo uredili poseben kolesarski kotiček, kjer si potniki po pristanki lahko založijo in uredijo kolo. Slovenija ponuja širok spekter kolesarskih poti za gorsko, cestno, daljinsko ali družinsko kolesarjenje. Kot pove direktorica Slovenija Outdoor, Valerija Pučko, je kolesarski turizem eden najboljših primerov uresničevanja krovne vizije slovenskega turizma.

Slovenija je idealen življenjski prostor za gozdnega klopa, ki pri nas prevladuje in prenaša povzročitelje vseh teh različnih bolezni.Hitri test za boreliozo – v nekaj minutah do odgovora, kar doma. Toda ali mu lahko zaupamo? O tem v jutranji Radiosferi zdravnica Andrea Zorman z NIJZ. Številke kažejo, da so klopi letos zelo dejavni: od začetka leta do sredine avgusta smo v Sloveniji zabeležili že 4.867 primerov borelioze in 59 primerov klopnega meningoencefalitisa (Od 1. 1. do 23. 8. 2026). Kje je obolelih največ? Ali so razlike po spolu in starosti? Foto: Kolobar na koži ob boreliozi/ CDC/ James Gathany/ Public Domain

Republika Severna Makedonija leži v Jugovzhodni Evropi in ima okvirno 1,8 milijona prebivalcev. Njene sosede so Albanija, Grčija, Bolgarija, Kosovo in Srbija. Neodvisna je od septembra 1991. Makedonščina je prvi in albanščina drugi uradni jezik države. Eden njenih biserov je zagotovo Ohrid, ki je tudi na Unescovem seznamu svetovne dediščine.

Današnja Radiosfera bo popotniško obarvana. V prihodnjih radijskih minutah bomo odpotovali kakšnih 2000 kilometrov proti jugozahodu Evrope. Lizbona, prestolnica Portugalske, leži tik ob reki Tejo. Le streljaj od Atlantskega oceana. Ob omembi enega izmed najlepših evropskih mest verjetno najprej pomislite na njegove strme ulice, rumene tramvaje in znamenito jajčno sladico - pastéis de nata. A Lizbona je veliko več, kot le odstir njenih glavnih turističnih značilnosti. Je umetniški preplet pisanih barv, kultur in ljudi, ki jo predstavljajo. To je še posebej navdušilo Niko Vrabec, ki je atlantsko obalno prestolnico raziskovala skozi njen umetniški pridih. Skozi zgodbe in zvoke ljudi, ki v Lizboni živijo in jo soustvarjajo. Vabljeni k poslušanju zvočne krajine Lizbonskih ulic! Oddajo je pripravila Nika Vrabec. Skoznjo vas je odpeljala Mojca Delač. Prevode so brali: Maja Moll, Renato Horvat, Matej Rus, Jure Franko, Bernard Stramič.

Poleti v uredništvih sklopa Naše skupnosti ustvarjalci radijskih vsebin še posebej vihajo rokave. Pred dnevi so čez lužo zaznamovali 100 let Slovenske zveze Amerika, doma so spremljali prve dogodke ob 75-letnici Slovenske izseljenske matice, 35-letnici Svetovnega slovenskega kongresa, tudi o 30. Taboru slovenskih otrok po svetu so poročali. Za torkovo Radiosfero pa je Luka Bregar pripravil mozaik zgodb naših rojakinj, ki živijo in delajo po svetu.

Danes je svetovni dan boja proti trgovini z ljudmi, ta nesorazmerno prizadene ženske in deklice, ki predstavljajo večino žrtev zlasti spolnega izkoriščanja in spolnega nasilja. Nasilje nad ženskami je velik družbeni problem tudi v Sloveniji, spomnimo, da je javnost pred kratkim pretresla tragična vest o femicidu in poskusu femicida. Tema ni dopustniško lahkotna, a veliko nasilja se dogaja prav med počitnicami in prostimi dnevi. Zato je o problematiki nasilja nad ženskami tekla beseda tudi v današnji oddaji Radiosfera. Voditeljica oddaje Tita Mayer se je o tej pereči družbeni problematiki pogovarjala s sociologinjo dr. Jasno Podreka.

Šesta največja članica Evropske unije po prebivalstvu in 12. po površini meji na Bolgarijo, Ukrajino, Madžarsko, Srbijo in Moldavijo. Država ima slabih 19 milijonov prebivalcev, plačujejo z romunskimi levi in govorijo romunščino, ki je vzhodnoromanski jezik. Beseda romania izhaja iz latinske besede romanus, kar pomeni »državljan Rima«. Njeno prvo znano uporabo so v 16. stoletju potrdili italijanski humanisti, ki so potovali po Transilvaniji, Moldaviji in Vlaški. Prav z združitvijo zadnjih dveh kneževin pa je bila leta 1859 Romunija tudi ustanovljena.

Reportaža.Univerzitetno knjižnico v Uppsali na Švedskem lahko opišemo samo s presežniki. Originalna dela velikega astronoma Andersa Celsiusa in naravoslovca Carla Linnaeusa, prva izdaja knjige, ki je razložila krvni obtok, ter znameniti Codex Argenteus (Srebrna knjiga) iz zgodnjega 6. stoletja, ki velja za najbolj dragoceno knjigo na Švedskem. To so le nekateri zakladi Univerzitetne knjižnice v Uppsali, kamor vas popelje nova Radiosfera. Obisk ene najpomembnejših evropskih in svetovnih knjižnic razkriva zgodbe, ki so zaznamovale razvoj znanosti in kulture v tem delu sveta. Foto: Osrednja stavba univerzitetne knjižnice v Uppsali Carolina Rediviva/ Prvi

Brisačo na plaži so za šolske klopi za nekaj dni zamenjali udeleženci že 45. Poletne šole slovenskega jezika. Lili Brunec se je pogovarjala z njimi in zgodbe, ki jih je ujela na mikrofon, zbrala v Radiosferi.