1768951061
Zelena luč

Advertise on podcast: Zelena luč

Categories
This podcast has
92 episodes
Language
Slovenian
Explicit
No
Date created
2024/09/17
Latest episode
2026/11/09
Average duration
20 min.
Release period
8 days

Description

Zelena luč je podkast o mobilnosti 21. stoletja. Kako se premika naš svet? Kam smo namenjeni? Kdo je za krmilom (če sploh kdo)? V Zeleni luči zato z domačimi in tujimi gosti analiziramo aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi. Ob reportažah s terena in pogovorih s strokovnjaki iščemo tudi vsakdanje zgodbe, ki jih pišejo stiki med ljudmi v javnem prometu.

Unlock Zelena luč podcast Email contact info,
Listeners & Audience details

Email contact information

Direct podcast contact details

Listeners

Audience numbers & engagement insights

Audience details

Podcast Insights

Podcast episodes

Check latest episodes from Zelena luč podcast


Kako omogočiti polnjenje električnih avtomobilov tudi v blokovskih naseljih
2026/11/09
V Sloveniji približno vsak tretji prebivalec živi v bloku oziroma večstanovanjski hiši, v mestih je ta delež še občutno višji. Parkirnih mest v večini starejših blokovskih naselij primanjkuje, mirujoči promet je problem v večini mestnih občin. Zdaj pa so blokovska naselja postavljena še pred nov izziv: kako zagotoviti dovolj električnih polnilnic za vse višji delež električnih avtomobilov? Največje ovire predstavljajo ponekod neurejeno lastništvo parkirišč, odsotnost potrebne infrastrukture in tudi nestrinjanje prebivalcev. Kako torej občine iščejo pot do zagotavljanja potrebne infrastrukture? Preverjamo v Kopru, Mariboru in Kranju.Gosti: prebivalci, upravniki blokov in občinski uradniki v Mariboru, Kopru in Kranju Zapiski:  Kako so v Oslu vsem prebivalcem zagotovili električno mobilnost - reportaža Za vprašanja in pripombe: [email protected] V četrtek v Vročem mikrofonu ob 12.00 na Valu 202 z dvema strokovnjakoma pregledamo še splošno stanje v Sloveniji in pravne podlage za to, da bi si lahko prebivalci blokov postavili polnilnice sami.
Potencial dvosmernega polnjenja električnih avtomobilov (V2G)
2026/11/02
Pri elektrifikaciji prometa bodo pomembno vlogo igrale tudi inovacije na področju polnilne infrastrukture. Ena od njih je tehnologija V2G (Vehicle-to-Grid), ki omogoča dvosmerno polnjenje električnih vozil. To pomeni, da avtomobili elektrike iz omrežja ne le črpajo, temveč jo lahko vanj tudi vračajo. Njihove baterije tako postanejo nekakšne mobilne hranilnice energije, ki bi lahko pomagale uravnavati obremenitve elektroenergetskega sistema in generatorji v ekstremnih razmerah. Kako tehnologija deluje v praksi? Katere ovire preprečujejo njeno širšo uveljavitev in v katerih državah bi lahko najprej zaživela v večjem obsegu?Sogovorniki: Igor Podbelšek, Elektroinštitut Milan Vidmar Janez Humar, Eles Morten Wiese, norveški pionir e-mobilnosti Priporočamo: Zelena luč: E-mobilnost v Oslu Reportaža: Norveški paradoks med nafto in ekologijo
Semafor brez for za normalen prehod ceste
2026/10/26
V Sloveniji je kar nekaj krajev, kjer pešci nimajo avtomatične pravice prehoda ceste. Semafor za zeleno luč za pešce zahteva pritisk tipke in če pešec tega ne ve, bo moral dolgo čakati, da bi lahko varno prečkal cestišče. Mnogi se zato odločijo za skok na cesto ob rdeči luči, kar seveda tako za voznike kot za pešce predstavlja veliko nevarnost. Zakaj se torej zelena luč za pešce ne bi prižgala samodejno? Nam semaforji s svojimi forami dejansko poslabšujejo cestno varnost? Akcija Semafor brez for naslavlja prav ta vprašanja, vse udeležence v prometu vabi k sporočanju podatkov o nevarnih križiščih in priporoča semaforske ureditve, ki bi nam vsem zagotovile večjo varnost. Gostja: Špela Berlot Veselko, strokovna sodelavka Zelene luči in koordinatorka Koalicije za trajnostno prometno politiko Zapiski: Semafor brez for - zemljevid za popisovanje nevarnih križišč Za komentarje in ideje: [email protected]
Kako nam sateliti lahko pomagajo pri upravljanju mest
2026/10/19
Pogled z razdalje nam včasih razkrije širšo sliko, v kateri se lahko skrivajo rešitve za mnoge probleme mest in naselij. Na prvi pogled bi morda rekli, da sateliti z upravljanjem mest nimajo kaj dosti skupnega. A se to spreminja - sateliti nam lahko zagotovijo podatke o površju, s katerimi lahko bolje razumemo vročinske otoke v mestih, stanje zelenic in rastlin, prometne tokove in varnost infrastrukture. Bistveno pa je, da vse te podatke znamo uporabiti za boljše načrtovanje ukrepov v mestu in naseljih. V Zeleni luči spoznamo projekt, s katerim na Dunaju želijo razviti učinkovit pristop za uporabo satelitskih podatkov o površju Zemlje pri načrtovanju sajenja dreves, spremljanju pogrezanja tal in zagotavljanju hladnih prostorov za meščane v času vročinskih valov. Gostja: Diana Silvestru, Urban Innovation Vienna Zapiski: Projekt ADUCAT ESA o rabi satelitskih podatkov v mestih Nova aplikacija Kajros - vozni red in zamude vlakov in avtobusov v živo Za ideje in komentarje: [email protected]
Vse več zaslonov v avtomobilu, vse manj pozornosti na cesti
2026/10/12
Vse več funkcij v sodobnih avtomobilih upravljamo prek zaslonov na dotik, pozornost med vožnjo pa nam odvzame kup stvari, ki jih lahko med vožnjo počnemo. Pogovori, prehranjevanje, uporaba mobilnega telefona ali zgolj misli, ki odtavajo drugam. Že nekaj sekund nepozornosti pa je lahko dovolj, da voznik spregleda prometni znak, pešca ali kolesarja. Posledice so lahko še posebej hude za tiste, ki jih v prometu ne ščiti avtomobilska karoserija. V Zeleni luči preverjamo, kako velik problem so motilci pozornosti na slovenskih cestah in ali avtomobili z vse več zasloni postajajo tudi vse bolj moteči za voznike? Preverjamo tudi, kako deluje španski sistem kamer, ki zaznavajo uporabo mobilnih telefonov med vožnjo, ter kako bi lahko s tehnologijo, ustreznejšo prometno infrastrukturo in drugačnim načrtovanjem avtomobilske notranjosti zmanjšali tveganja za vse udeležence v prometu.Sogovorniki: dr. Saša Kuhar, vodja Sektorja za razvoj, preventivo in vzgojo v cestnem prometu na Javni agenciji RS za varnost prometa Jenny Carson, Evropski svet za varnost prometa (ETSC) David Fernández Sifres, Nacionalni center za avtomatizirano obravnavo prometnih prekrškov, Španija Zapiski: Raziskava AVP Intervju z urbanistom Miho Zanoškarjem o skandinavskem pristopu k prostorskemu načrtovanju, razmerah v gradbeništvu in prometu Rezultati posvetovalnega referenduma o ukinitvi obveznega plačevanja prispevka za programe RTV Slovenija Za ideje in komentarje: [email protected]
Inovativen estonski informacijski sistem za gibalno ovirane osebe
2026/10/05
V Zeleni luči smo se že večkrat pogovarjali z gibalno oviranimi osebami, ki so nam opisale, s kakšnimi izzivi se soočajo na vsakdanjih poteh. Zato tokrat predstavimo uspešen sistem, ki so ga razvili v estonskem Talinu in ljudem z gibalnimi oviranostmi pomaga pri premikanju po kraju. Na enem mestu so zbrali vse informacije o prometnih postajališčih, javnih zgradbah in drugih prostorih, ki so pomembne za invalide. Opremili so jih s fotografijami in natančnimi opisi dostopa, da lahko vsi že vnaprej ugotovijo, če lahko dostopajo do nekega kraja ali stavbe. Pogovorimo se z enim izmed avtorjev tega naprednega sistema, ki bi bil lahko zelo uporaben tudi v slovenskih krajih.Gost: Jako Stein, Oddelek za socialno varstvo mesta Talin Zapiski: Povezava do sistema, ki so ga razvili v Talinu Primer opisa dostopa do neke stavbe Akcija Aktivno v šolo Vzpostavitev sistema bicikEL Gapminder - zanesljivi in osupljivi podatki o človeški družbi in svetu Za komentarje in ideje: [email protected]
200 kilometrov novih kolesarskih povezav, a navade ostajajo enake
2026/09/28
Slovenci radi kolesarimo, a predvsem takrat, ko je kolesarjenje šport ali rekreacija. Ko se odpravljamo v službo, šolo ali po opravkih, še vedno pogosto izberemo avtomobil. Kljub vlaganjem v kolesarsko infrastrukturo se delež vsakodnevnih poti, opravljenih s kolesom, bistveno ne povečuje. Kaj nam torej manjka, da bi kolo postalo resna alternativa avtomobilu? V Zeleni luči pogled usmerjamo tudi proti Nizozemski, ki svoje kolesarske kulture ni zgradila čez noč, temveč z desetletji spreminjanja mest in prometne politike. Kaj se lahko od nje naučimo, česa ne moremo preprosto prekopirati in zakaj bi lahko bile naslednji pomemben korak pri nas hitre kolesarske povezave med mesti in njihovim zaledjem?Gosti: prof. dr. Lucas Harms, Univerza uporabnih znanosti Utrecht Giovanni Mandelli, svetovalno podjetje Decisio Gregor Steklačič, Sektor za konkurenčno mobilnost na Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko Zapiski: Reportaža: Kolesarsko omrežje na Danskem Intervju: Chris Bruntlett, kanadski mislec sodobne mobilnosti Raziskava: Kako (ne)varne so kolesarske steze v slovenskih mestih Za ideje in komentarje: [email protected]
Evropski teden mobilnosti: Kako in kam se premikamo?
2026/09/21
V Zeleni luči se pred Dnevom brez avtomobila sprašujemo, kam nas vodi slovenski promet in kako bi lahko spremenili naša naselja, da bi živeli bolj zdravo in manj obremenjevali okolje. Imajo res vsi enake možnosti za premikanje? Kakšne mobilnostne rešitve bi zmanjšale našo odvisnost od avtomobilov? Kako bi lahko potovali hitreje, ceneje in bolj udobno? V času Evropskega tedna mobilnosti lahko mnoge ideje najdete v podkastu Zelena luč. Pogovorimo se z organizatorkami aktivnosti na državni, regionalni in lokalni ravni. Gostje: Pia Primec, nacionalna koordinatorka Evropskega tedna mobilnosti Natalija Vrhunc, Regijski center mobilnosti Zeleni Kras Nina Brdar Plesnik, lokalna koordinatorka ETM v občini Solčava Vita Kontić Bezjak, vodja Odseka za trajnostno mobilnost pri Mestni občini Ljubljana Zapiski:  Aktivnosti v času Evropskega tedna mobilnosti ETM v občini Solčava ETM v Ljubljani Aktivnosti Regijskega centra mobilnosti Zeleni kras Debate z Bergantom: Nevarnost na dveh kolesih Reportaža: Ko avto vozi sam Za ideje in komentarje: [email protected]
Tramvaj, avtobus ali baterijski tramvaj, ki je v resnici avtobus?
2026/09/14
Zelena luč bo tokrat osvetlila temo, ki je ob začetku poletja vzbudila kar nekaj začudenja in poskrbela za zmedo. Ljubljanske mestne oblasti razgrnile načrt z imenom Ljubljana - Supermesto 2045. V njem je opredeljen razvoj mnogih področij zelenega prehoda in urejanja javnih površin, glede mobilnosti pa izstopa napoved tako imenovanega “BRT” - ta kratica naj bi pomenila “baterijski tramvaj”. A ta kratica se v tujini že uporablja za sisteme hitrih avtobusnih linij s prilagojeno cestno infrastrukturo. Torej, se v Ljubljani napoveduje tramvaj ali le malo drugačni avtobusi? V drugem delu oddaje pa se pogovorimo še z dvema izmed avtorjev nove peticije za ponovno uvedbo tramvaja v Ljubljani.Gosti: dr. Marko Kovač, Center za energijsko učinkovitost, IJS Martin Kovač in Samo Šmajgl, Iniciativa Ljubljana za tramvaj Zapiski: Vizija Supermesto 2045 Peticija Ljubljana za tramvaj Odprto pismo Koalicije za trajnostno prometno politiko glede BRT Blog Marka Kovača o prometnem razvoju Ljubljane Za pripombe in komentarje: [email protected]
Kolesarska pot Trans Dinarica in priložnosti v kolesarskem turizmu
2026/09/07
Si predstavljate kolesarsko pot, ki vodi skozi osem držav, razdeljena je na 90 etap in dolga kar 5500 kilometrov? Slovenska ekipa, ki je zasnovala Trans Dinarico, si jo je ne le zamislila, ampak tudi uresničila. Pot zdaj privablja na tisoče kolesarjev, hkrati pa pomeni tudi odlično priložnost za razvoj kolesarskega turizma v krajih, skozi katere vodi. Spoznali bomo te priložnosti med vožnjo po etapi Trans Dinarice od Postojne do Ilirske Bistrice, razmislimo pa tudi o tem, kaj mora nek kraj ponuditi kolesarjem, da postane zanimiva destinacija. Zelena luč se torej ob začetku sezone odpravlja na terensko ekskurzijo!Gosti: Matevž Hribar, del ekipe snovalcev in realizatorjev projekta Trans Dinarica Matija Klanjšček, GoodPlace, kartograf projekta Trans Dinarica Boštjan Primc, vodja oddelka za razvojne projekte na občini Ilirska Bistrica Robi Jenko, kolesarski trener in organizator kolesarskih prireditev Alen Rojc, kolesarjem prijazna namestitev Franz Apartment Zapiski:  Trans Dinarica - uradna spletna stran Facebook skupina popotnikov po Trans Dinarici Reportaža v New York Timesu Zasnova kolesarskih poti v okolici Ilirske Bistrice Za komentarje in priporočila: [email protected]
Razbijamo mite: Koliko lahko kolesarjenje zmanjša ogljični odtis prometa
2026/08/31
V poletni izdaji Zelene luči se oziramo proti nekaterim mitom v zvezi s prometom in mesti. Nekatera splošno uveljavljena prepričanja o delovanju naše mobilnosti in učinkovitem urejanju javnih prostorov namreč enostavno ne držijo. Tokrat podrobneje pogledamo mit, ki se nanaša na vsakodnevno kolesarjenje v službo in šolo ter na zmanjševanje ogljičnega odtisa prometa. Mit se glasi takole: “Vsakodnevno kolesarjenje ne more resno spremeniti ogljičnega odtisa prometnega sektorja. Trajnostne cilje zmanjševanja izpustov lahko dosežemo le z elektrifikacijo avtomobilov.” Ali to drži? Kako močno lahko kolesarjenje pripomore k zmanjšanju izpustov?Gostja: Barbara Simonič, Inštitut za podnebne rešitve Zapiski:  Reportaža v Zeleni luči o kolesarskem omrežju v Kobenhavnu Izpusti toplogrednih plinov v Sloveniji Podatki o poteh in potniških kilometrih v Sloveniji Mednarodna raziskava o povezavi aktivne mobilnosti in količine izpustov Knjižnica koles - brezplačna izposoja koles Za predloge in komentarje: [email protected]
Razbijamo mite: Pri začasnih prostorskih ureditvah morajo sodelovati tudi prebivalci
2026/08/24
V poletni izdaji Zelene luči se oziramo proti nekaterim mitom v zvezi s prometom in mesti. Nekatera splošno uveljavljena prepričanja o delovanju naše mobilnosti in učinkovitem urejanju javnih prostorov namreč enostavno ne držijo. Tokrat razdelamo mit, ki se nanaša na tako imenovani taktični urbanizem, torej začasne preureditve javnih prostorov in spreminjanje prometnih pravil. Mit se glasi takole: “Začasne prostorske ureditve prinašajo samo zmedo in višje stroške, saj je pozneje prostor treba še enkrat (trajno) urediti. Za to morajo poskrbeti strokovnjaki in odločevalci, običajni ljudje nimamo znanja o načrtovanju in urejanju prostora.” Ali to drži? Lahko vključevanje prebivalcev v proces odločanja prinese boljše rezultate?Gosta:  Marko Peterlin, Inštitut za politike prostora Prof. Tom Rye, Univerza Molde; Urbanistični inštitut RS Za pripombe in komentarje: [email protected]
Razbijamo mite: Omejitve hitrosti bolj kot na čas vožnje vplivajo na varnost
2026/08/17
V poletni izdaji Zelene luči se bomo ozrli proti nekaterim mitom v zvezi s prometom in mesti. Nekatera splošno uveljavljena prepričanja o delovanju naše mobilnosti in učinkovitem urejanju javnih prostorov namreč enostavno ne držijo. Tokrat razdelamo temo, ki običajno razdeli javnost in spodbudi žolčne debate. Mit se glasi takole: “Če znižamo hitrostne omejitve v mestu, bo promet počasnejši in še več bo zastojev.” Ali to drži? Je čas vožnje res edina komponenta, o kateri moramo razmišljati, ko se pogovarjamo o hitrostnih omejitvah?Gost:  dr. Luka Mladenovič, Skupina za transformativno prometno načrtovanje - Urbanistični inštitut RS Zapiski:  Raziskava zveze Eurocities o posledicah zniževanja omejitev hitrosti v evropskih mestih
Razbijamo mite: Zelenice proti tlakovanim površinam
2026/08/10
V poletni izdaji Zelene luči se oziramo proti nekaterim mitom v zvezi s prometom in mesti. Nekatera splošno uveljavljena prepričanja o delovanju naše mobilnosti in učinkovitem urejanju javnih prostorov namreč enostavno ne držijo. V poletni vročini pogledujemo proti senci in raziskujemo mit: “Zelenice in žive meje prinašajo le stroške in delo z vzdrževanjem, veliko boljše so betonske ograje in tlakovane površine.” Pa so res?Gosti: dr. Maja Simonetti, urbanistka in krajinska arhitektka, IPoP Zala Velkavrh, Prostorož dr. Mark Nieuwenhuijsen, nizozemski strokovnjak za javno zdravje in epidemiologijo, ISGlobal Zapiski: Kam se odpraviš, ko vročina postane neznosna? - anketa o možnostih ohladitve Primerjava temperatur na tlakovanih območjih in zelenicah v živo Zelena luč o drevesih v mestih Zelena luč o urbanem zelenju s tujimi strokovnjaki
Razbijamo mite: Električni avtomobili bodo rešili težave s prometom v mestih
2026/08/03
V poletni izdaji Zelene luči se bomo ozrli proti nekaterim mitom v zvezi s prometom in mesti. Nekatera splošno uveljavljena prepričanja o delovanju naše mobilnosti in učinkovitem urejanju javnih prostorov namreč enostavno ne držijo. Najprej na vrsto pride mit, povezan z avtomobili: "Električni avtomobili bodo rešili težave, ki jih mestom povzroča avtomobilski promet." Pa jih bodo res? Gosti: - Katjuša Šavc, okoljevarstvena organizacija Focus - Jan Gehl, danski urbanist - Chris Bruntlett, Nizozemska kolesarska ambasada

Podcast reviews

Read Zelena luč podcast reviews


0 out of 5
0 reviews

Podcast sponsorship advertising

Start advertising on Zelena luč relevant audience podcasts


What do you want to promote?