Advertise on podcast: Individuum Podcast

Danica Vidmar se ukvarja z razumevanjem čustev, odnosov in osebne rasti. Kot jungian coach pomaga ljudem bolje razumeti sebe, svoje notranje vzorce in občutke, ki vplivajo na njihove odločitve in odnose.Pri svojem delu se opira na razmišljanje Jesper Juul, ki je poudarjal spoštljive in iskrene odnose, ter na psihologijo Carl Jung, ki je govoril o tem, da imamo vsi tudi nezavedne dele sebe, ki vplivajo na to, kako razmišljamo in delujemo.Njeno delo temelji na pogovoru, poslušanju in postopnem razumevanju samega sebe – brez zapletenih izrazov in brez hitrih rešitev.Če vas zanima več o njenem delu, obiščite spletno stran: https://vitalni-coaching.si

V tej epizodi Individuum podcasta gostiva Dejana Zavca, svetovnega boksarskega prvaka in eno najbolj prepoznavnih osebnosti slovenskega športa.Timestamps: 0:00:00 Intro0:00:48 Uvod0:01:50 Otroštvo in rejništvo0:13:02 Začetek z boksom in trenerji0:35:10 Življenje v tujini01:01:56 Psihološka pripravljenost01:10:58 Svetovni prvak in disciplina01:25:50 Konec kariere1:37:48 Politika in Q&APogovarjamo se o njegovem odraščanju v skromnih razmerah, delu na kmetiji ter vplivu družine in okolja na oblikovanje karakterja. Dotaknemo se poznega začetka boksarske kariere, pomena prvega trenerja, discipline športa in tega, kaj mu je boks dal v življenju.Sledi razmislek o žrtvovanju in preživetju pred profesionalizmom, treningih doma in v tujini, odnosu do denarja ter soočanju s porazi in kritikami. Osrednji del pogovora je namenjen profesionalni poti, vključno z vzdevkom Mr. Sympathikus, naslovom IBF, kontroverznim dvobojem na Poljskem ter fizičnimi in psihičnimi posledicami vrhunskega boksa.V drugem delu epizode govorimo o miselnosti šampiona, strahu, fokusu, ritualih in mentalni pripravi, nato pa še o življenju po ringu – trenerski poti, delu z mladimi in izzivih slovenskega borilnega okolja. Za konec se dotaknemo tudi njegove izkušnje v politiki in razloga, zakaj se je iz javnega življenja hitro umaknil.Epizoda o vztrajnosti, disciplini in realni ceni vrhunskega uspeha.========================================­===== 💙 Hvala, ker naju spremljate! ========================================­===== 📌 Družbena omrežja in platforme 💙 Instagram: / individuum.podcast 📘 Facebook: https://www.facebook.com/profile.php?... 🎧 Spotify: https://open.spotify.com/show/5eAqz5T... 🍏 Apple Podcast: https://podcasts.apple.com/us/podcast... 📹 TikTok: / individuum.podcast 🌐 Spletna stran: https://individuum-podcast.si/ 🎙️ Gost: Dejan Zavec🎙️ Gostitelja: Lan Kokol & Patrik Majhen 🎵 Intro glasba: Timotej Tivadar 🎨 Logotip in grafike: Patrik Majhen ✂️ Video edit: Aljaž Balažic 🎬 Reels/Shorts/TikTok: Aljaž Balažic

Predstavljajte si življenje, v katerem se obdobja intenzivne energije in navdiha izmenjujejo z dnevi popolne izčrpanosti in brezvoljnosti. Takšna je realnost ljudi z bipolarno motnjo – bolezni, ki močno zaznamuje razpoloženje, misli in odnose ter zahteva nenehno iskanje ravnovesja.V 39. epizodi podcasta Individuum sva gostila Jako Tomca, pisatelja, ki je odkrito spregovoril o svoji izkušnji z bipolarno motnjo. V pogovoru je opisal prve znake bolezni, izkušnje z maničnimi in depresivnimi obdobji, čas v psihiatrični bolnišnici ter izzive, s katerimi se sooča pri ohranjanju duševnega ravnovesja.Dotaknili smo se tudi vpliva zunanjih dejavnikov na duševno zdravje, strahu pred ponovitvami epizod ter vloge meditacije pri umirjanju uma in prepoznavanju lastnih meja.Epizoda ponuja iskren vpogled v življenje z bipolarno motnjo ter spodbuja k odprtemu pogovoru o duševnem zdravju brez predsodkov in stigme.

Pokrovitelj epizode je gradbeno podjetje CP Ptuj; https://cpptuj.si/Predstavljajte si svet, kjer so telesa in usode ljudi spremenjene v blago — kjer se ne prodajajo več le izdelki, temveč človek sam. To ni zgodba iz daljnih držav, temveč realnost, ki obstaja tudi v Sloveniji.V 38. epizodi podcasta Individuum sva gostila Polono Kovač, predsednico Društva Ključ – centra za boj proti trgovanju z ljudmi, ki že več kot dve desetletji pomaga žrtvam trgovine z ljudmi, prisilnih porok, zlorab in prostitucije.Timestamps:0:00:00 Uvod v epizodo 0:01:10 Predstavitev Društva Ključ in njihovega delovanja 0:09:26 Trgovanje z ljudmi: definicija, obseg in realnost v Sloveniji 0:27:41 Vloga pornografske industrije in njen vpliv na normalizacijo izkoriščanja 0:32:40 Prisilne poroke: vzroki, tveganja in oblike nadzora 0:35:30 Kako družba reagira na nasilje in zlorabe (ali pa tega ne počne) 0:43:05 Trgovanje z organi: miti, tveganja in dejanske prakse 0:49:15 Kaznovanje storilcev: zakonodaja, izzivi in neučinkovitosti sistema 0:55:45 Aktualni trendi ter primeri uspešne pomoči žrtvam v praksiZ njo sva iskreno spregovorila o temačnih plasteh družbe, ki jih mnogi raje ne vidijo: o zlorabah in izsiljevanju, o prisilnih porokah in delovnem izkoriščanju, o ženskah, ki se zaradi stiske odločijo za prostitucijo, ter o tem, kako pornografska industrija vpliva na normalizacijo prostitucije in odnos do žensk. Polona je razložila tudi, kako v Sloveniji deluje sistem pomoči žrtvam, zakaj je njihova zaščita pogosto prepozna in kako lahko vsak od nas prispeva k spremembi.To je epizoda, ki odpira oči in postavi ogledalo družbi — brez olepševanja, a z jasnim sporočilom: trgovina z ljudmi se dogaja tukaj in zdaj. Tišina jo omogoča.========================================­===== 💙 Hvala, ker naju spremljate! ========================================­===== 📌 Družbena omrežja in platforme 💙 Instagram: / individuum.podcast 📘 Facebook: https://www.facebook.com/profile.php?... 🎧 Spotify: https://open.spotify.com/show/5eAqz5T... 🍏 Apple Podcast: https://podcasts.apple.com/us/podcast... 📹 TikTok: / individuum.podcast 🌐 Spletna stran: https://individuum-podcast.si/ 🎙️ Gost: Polona Kovač - Društvo KLJUČ; https://drustvo-kljuc.si/sl/domov/🎙️ Gostitelja: Lan Kokol & Patrik Majhen 🎵 Intro glasba: Timotej Tivadar 🎨 Logotip in grafike: Patrik Majhen ✂️ Video edit: Aljaž Balažic 🎬 Reels/Shorts/TikTok: Aljaž Balažic

To je zgodba Maribora v letih 1941–1945 – mesta, ki ga je nacistična oblast poskušala preoblikovati po svoji meri. V 37. epizodi gostiva kustosa in pedagoga Uroša Dokla iz Muzeja narodne osvoboditve Maribor, ki brez mitov in olepševanja oriše čas Hitlerjevega prihoda v Maribor, mehanizme ponemčevanja, delovanje nacistične propagande ter nasilje nad civilnim prebivalstvom. Skozi konkretne primere spregovorimo o odporu v mestu, zgodbah iz mariborskega zapora in o tem, kako so ljudje preživljali vsakdan v senci okupacije.

Kako blizu smo zaključku gradnje drugega tira Divača–Koper, največjega infrastrukturnega projekta v samostojni Sloveniji? Projekt, ki je pred leti sprožil številne dileme in delil javnost, danes dobiva svojo končno podobo – z vplivom na promet, gospodarstvo in razvoj države.Dotaknili smo se:00:00:00 - intro00:01:05 - prejšnja in sedanja dela00:04:11 - začetek gradbenih del 2TDK00:06:50 - izzivi in trasa drugega tira00:14:39 - nepredvidene težave00:19:13 - nastanek 2TDK00:27:17 - prihodnost 2TDK00:35:13 - delovnik na gradbišču00:39:50 - premostitveni objekti00:49:30 - nasvetV 35. epizodi podcasta gostiva Romana Mura, vodjo projekta pri družbi 2TDK. Roman Mur je univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva z znanstvenim magisterijem. Marca 2020 se je pridružil družbi 2TDK kot strokovni sodelavec, danes pa kot vodja projekta usmerja enega najzahtevnejših infrastrukturnih podvigov v Sloveniji. Pred tem je deloval kot kalkulant, projektant, revident, nadzornik, vodja enote v projektivnem podjetju in direktor tehničnega področja v mednarodnem podjetju za zagotavljanje kakovosti – poti, ki so mu dale širok strokovni vpogled in izkušnje.Drugi tir prinaša ogromne tehnične izzive: 20 kilometrov predorov, zahtevne viadukte in gradnjo v nestabilnem kraškem terenu. A ob vsem tem javnost že od začetka spremljajo vprašanja: se bo gradnja zaključila pravočasno, koliko bo stala, zakaj sodelujejo tuja podjetja, kakšni so vplivi na okolje – in ali bo en sam tir dovolj za prihodnost?========================================­=====Halo, pa ne pozabi se naročiti na ta kanal! ;)========================================­=====💙 Hvala, ker naju spremljate! ========================================­=====📸 Instagram: https://www.instagram.com/individuum.podcast/📸 Facebook: https://www.facebook.com/profile.php?id=61566305171608&locale=sl_SI🎧 Spotify: https://open.spotify.com/show/5eAqz5T6HdCSnFg9u3bhw1🎧 Apple Podcast: https://podcasts.apple.com/us/podcast/individuum-podcast/id1771410048📹 TikTok: https://www.tiktok.com/@individuum.podcast🌐 Spletna stran: https://www.patrikmajhen.com/podcast========================================­=====🎙️ Gostitelja: Lan Kokol in Patrik Majhen🎵 Intro glasba: Timotej Tivadar🎨 Logotip in grafike: Matic Marin✂️ Video edit: Aljaž Balažic🎬 Reels/Shorts/TikTok: Aljaž Balažic🎬 Intro: Aljaž Balažic

Predstavljajte si, da 40 let svojega življenja preživite med cesto in začasnimi zatočišči, v rokah pa steklenica – ne zato, ker bi vam bilo tako všeč, ampak ker se vam zdi, da drugače ne preživite. To je zgodba Gorana Šroka – Gogija iz Maribora, ki ga danes poznajo kot prodajalca časopisa Kralji ulice, nekoč pa kot brezdomca, ki je bil ujet v začarani krog alkoholizma, občasnega dela in življenja brez doma. Dotaknili smo se: 00:00:00 - Intro00:01:03 - Gogijeva mladost00:03:54 - Švercanje, mafija in posledice00:17:14 - Ropanje trafik in sposojanje denarja00:22:33 - Kraja28:00 - Življenje na ulici00:42:46 - Hrana in zdravstvene posledice00:57:53 - Na ulico in nazaj01:19:52 - Kajenje in droge01:31:24 - Sedanje življenje01:47:00 - Obžalovanje, "mednarodni" posli V 34. epizodi nam je Gogi brez olepševanja in z značilno neposrednostjo zaupal, kako je pri 21 letih ostal brez doma, preživel leta na gradbiščih in občasnih začasnih poslih, bežal pred zakonom, ter zakaj je raje spal na klopi kot pa živel z neplačanimi položnicami. Povedal je o alkoholu kot največjem sovražniku med brezdomci, o skupinah in “pravilih” življenja na ulici, o tem, kako je higiena postranska, ko si ujet v preživetje, in zakaj opozorila “prenehaj s pitjem” ne delujejo, dokler človek sam ne sprejme odločitve. Njegov trenutek streznitve je prišel, ko je na ulici obležal in so ga reševalci našli z nogo, iz katere so mu lezli črvi. Zaradi hude infekcije so mu jo morali amputirati. Nekaj let kasneje je zaradi dolgoletnega kajenja in z njim povezanih zamašitev žil izgubil še drugo nogo. Danes, po sedmih letih treznosti, živi v neprofitnem stanovanju, prodaja Kralje ulice in pravi, da ni lepšega življenja od treznega.

V tej epizodi podcasta gostiva Tjašo Bobek, ustanoviteljico Jogalnice – prostora, kjer se duša in telo srečata skozi gibanje, mir in zavestno dihanje. Zaupala nam je svojo osebno pot, razbila nekaj mitov o jogi in povedala, kako izgleda poučevanje joge danes – v svetu, kjer hitrost in stres prevladujeta. Pogovarjamo se o: razlikah med jogo in meditacijo, vplivu joge na vsakdanje življenje, potovanju v Indijo, Wim Hof metodi in dihalnih tehnikah, tem, zakaj moški še vedno redkeje obiskujejo ure joge, in o tem, kaj pomeni »živeti jogo« – ne le izvajati asane. Kaj sploh je joga? --Joga izvira iz starodavne Indije in pomeni "združitev telesa, uma in duha". Gre za celosten sistem, ki vključuje gibanje (asane), dihanje (pranajama), meditacijo in etična načela življenja. Raziskave kažejo, da redna vadba joge lahko zniža raven stresa, izboljša spanec, poveča gibljivost in celo vpliva na delovanje možganov.Kdo je Tjaša Bobek?--Tjaša je učiteljica joge in pravnica, ki je svojo profesionalno pot zamenjala za tisto, ki jo vodi navznoter – k telesu, dihu in zavesti. Znanje joge je poglabljala doma in v tujini, tudi v Indiji, kjer se je srečala z izvirnim učenjem te prakse. Danes vodi Jogalnico, prostor vadbe in umiritve, v katerem združuje klasične jogijske pristope z osebnimi izkušnjami in sodobnim razumevanjem telesa. Njena pot dokazuje, da je joga več kot zgolj fizična vadba – je način življenja.

Predstavljaj si, da stojiš pod Everestom – brez sodobne opreme, brez satelitske podpore, z volnenimi rokavicami, ki ti jih je spletla babi. Tako je izgledala pot Andreja Štremflja na vrh sveta. V tem pogovoru se z njim vračamo v leto 1979 in razmišljamo o tem, kako se spreminjamo mi – alpinisti, oprema, pristopi – medtem ko gore ostajajo iste. Andrej Štremfelj je bil skupaj z Nejcem Zaplotnikom prvi Jugoslovan in prvi Slovenec, ki je stal na vrhu Everesta – in to po zahtevni smeri West Ridge Direct (direktna zahodna smer), v času, ko so bile razmere povsem drugačne kot danes. Leta 1990 je z ženo Marijo postal tudi prvi na svetu, ki je Everest osvojil kot zakonski par. Je prejemnik Bloudkove nagrade, najvišjega državnega priznanja za šport, ter Zlatega cepina za življenjsko delo, najprestižnejšega priznanja v svetu alpinizma. V pogovoru pripoveduje o pripravi prve jugoslovanske odprave, težkih trenutkih na gori, improvizirani opremi in tistem posebnem občutku, ko stojiš na 8848 metrih nad morjem. Dotaknemo se tudi pomena te odprave, ki jo je vodil Tone Škarja, v kateri je sodelovalo 24 alpinistov, večinoma Slovencev. To je bil eden tehnično najzahtevnejših vzponov na Everest, ki ostaja izziv tudi v dobi sodobne opreme. Prisluhni pogovoru o vzponu, kjer so odločali znanje, izkušnje in pogum – ne tehnologija.

📵 Ali bi morali telefone v šolah zakonsko prepovedati? 👨‍🏫 Izgublja učitelj avtoriteto v digitalni dobi? In kaj ima savna z vsem tem? V tej epizodi Frendividuuma se sprašujeva, ali prepoved telefonov res rešuje težave sodobne šole ali pa obstajajo bolj premišljene alternative. Dotakneva se tudi vprašanja spletnega nasilja med otroki, pomena učiteljev kot pedagogov in ne le strokovnjakov, pa vse do razmisleka o savnah – zakaj gremo vanje goli, ali vplivajo na plodnost in kako premagati sram.

V 30. epizodi Individuum Podcasta se pogovarjamo o ključnih vprašanjih sodobne vzgoje in izzivih, s katerimi se soočajo današnji otroci, mladostniki in njihove družine. Gost pojasni, zakaj je svojo pot posvetil pomoči mladim in kako pristopa k celostnemu svetovanju družinam. Dotaknemo se vpliva staršev na razvoj otroka, različnih vzgojnih slogov (avtoritativna, avtoritarna, permisivna), razlik med očetovsko in materinsko vlogo ter pomena vzgoje že v zgodnjem otroštvu. Analiziramo, kako se starševske prakse spreminjajo skozi generacije in kaj je prinesla pandemija za družinsko dinamiko. V drugem delu epizode razpravljamo o vplivu družbe na mladostnike, digitalizaciji vrednot, vlogi šolstva kot vzgojnega sistema ter pereči tematiki odvisnosti mladih. Zastavimo si tudi vprašanje: ali imajo učitelji še moč postavljati meje – in kdo danes oblikuje ideale mladih?

V 29. epizodi Individuum Podcasta sva gostila dr. phil. Republike Avstrije, dr. phil., mag. Ivana Rihtariča, profesorja zgodovine. Skupaj se poglobimo v številne zgodovinsko občutljive in pogosto prezrte teme iz časa druge svetovne vojne in povojnega obdobja na Slovenskem.Epizodo začnemo z nemško invazijo na Jugoslavijo leta 1941, ki je močno prekinila vsakdanje življenje Slovencev. Govorimo o odnosu okupatorjev, razlikah med območji in načinih podrejanja prebivalstva.Sledi pregled uporniških gibanj – partizanov, domobrancev in vaških straž. Pojasnimo, kdo so bili, za kaj so se borili in kako so se med seboj razlikovali in nasprotovali.V nadaljevanju obravnavamo povojne poboje, kot so Kočevski Rog, Teharje in Maribor – kdo so bile žrtve in kako je oblast prikrivala izginotja.Spregovorimo tudi o Golem otoku, zaporu za politične nasprotnike. Dr. Rihtarič pojasni sizifova opravila, število zapornikov in razlike v primerjavi z nemškimi taborišči.Zaključimo z UDBO, njeno vlogo v nadzoru, cenzuri in vprašanjem, ali določene oblike nadzora nad zgodovino obstajajo še danes, zlasti glede dostopa do arhivov.========================================­=====Halo, pa ne pozabi se naročiti na ta kanal! ;)========================================­=====💙 Hvala, ker naju spremljate! ========================================­=====🎙️ Gostitelja: Lan Kokol in Patrik Majhen🎵 Intro glasba: Timotej Tivadar🎨 Logotip in grafike: Matic Marin✂️ Video edit: Lan Kokol🎬 Reels/Shorts/TikTok: Tina Pratnekar🎬 Intro: Aljaž Balažic

V tej epizodi Individuum Podcasta se z zgodovinarjem dr. Alešem Mavrom potopimo v svet antične Grčije, ki je bistveno oblikovala temelje današnje Evrope. Dotaknemo se nastanka grških polisov, torej mestnih držav, ki so bile neodvisne skupnosti z lastno upravo, vojsko in pogosto tudi valuto. Med najbolj znanima polisoma sta bili Šparta, znana po vojaški disciplini, in Atene, ki so razvile eno prvih oblik demokracije.  Poseben poudarek namenimo špartanski vzgoji, kjer so otroci od mladosti živeli v skupnosti in se učili trdote, ter atenski demokraciji, kjer so državljani neposredno sodelovali pri sprejemanju zakonov in odločanju o skupnih zadevah – nekaj, kar še danes navdihuje politične sisteme po svetu. Osrednji del pogovora se vrti okoli Sokrata, Platona in Aristotela, treh velikanov zahodne misli. Sokrat je slovel po svoji dialektični metodi in iskanju resnice skozi vprašanja, Platon je oblikoval idejo idealne družbe, Aristotel pa sistematiziral znanost, logiko in etiko – njihovo delo še danes vpliva na filozofijo, politiko, izobraževanje in znanost. Dotaknemo se tudi pomena panhelenskih iger, kot so olimpijske, pitijske in nemejske igre, ki so povezovale sicer razdrobljene Grke, ter kulture simpozijev – zasebnih srečanj, kjer so se ob razredčenem vinu prepletali užitek, razprava in filozofija. Vabljeni k poslušanju in razmisleku o tem, kako živa je dediščina antične Grčije še danes. ========================================­===== Tematike, ki smo se jih dotaknili: Nastanek polisovŠparta – vojaški polisAtena – rojstni kraj demokracijeSkupne značilnosti polisovŠparta in Atene – primerjavaLakoničnost ŠpartancevDružbena ureditev v ŠpartiŠpartanska vzgoja in družinaŽelezni denar v ŠpartiDružbeni razredi v AtenahZačetki atenske demokracijeNeposredna demokracija v praksiLjudsko sodišče v AtenahSokrat in atenska demokracijaObtožbe proti SokratuSokratova smrt in napakeSokratova zadnja miselVpliv Sokrata na filozofijoPanhelenske igre v GrčijiSimpoziji – zabava in razpravaPlatonov »Simpozij« in ljubezenPlaton in idealna družbaAristotel – znanstvenik in filozofAleksander Veliki in filozofijaSedem modrecev in vpliv filozofijePredsokratiki in klasični filozofiVaša najbližja grška filozofija?========================================­===== 💙 Hvala, ker naju spremljate!  ========================================­=====📸 Instagram: https://www.instagram.com/individuum.podcast/ 📸 Facebook: https://www.facebook.com/profile.php?id=61566305171608&locale=sl_SI 🎧 Spotify: https://open.spotify.com/show/5eAqz5T6HdCSnFg9u3bhw1 🎧 Apple Podcast: https://podcasts.apple.com/us/podcast/individuum-podcast/id1771410048 📹 TikTok: https://www.tiktok.com/@individuum.podcast 🌐 Spletna stran: https://www.patrikmajhen.com/podcast ========================================­===== 🎙️ Gostitelja: Lan Kokol in Patrik Majhen 🎵 Intro glasba: Timotej Tivadar 🎨 Logotip in grafike: Matic Marin ✂️ Video edit: Lan Kokol 🎬 Reels/Shorts/TikTok: Tina Pratnekar 🎬 Intro: Aljaž Balažic

V 27. epizodi se ustaviva pri filozofiji "dad lore" – vsakdanjih načelih, zgodbah in tihih modrostih, ki jih pogosto povzamemo od svojih očetov. Gre za slog življenja, ki daje prednost preprostosti, dogodivščinam in vprašanju: katere zgodbe o svojem življenju bom nekoč lahko pripovedoval svojim otrokom? Pogovor naju hitro pripelje tudi do razmisleka o nasičenosti slovenskega podcast prostora – kdaj je vsega preprosto preveč in ali je "biti zelo gledan" res enako kot "biti dober"? Sprašujeva se tudi, ali influencerji in znane osebnosti zlahka – ob podpori večjih sredstev – zasenčijo manjše ustvarjalce, ki niso nujno nič slabši. V ozadju pa ostajajo osebna obžalovanja, družbeni pritiski in večna dilema: ali se res splača garati zdaj in uživati kasneje – ali pa gre za tihi mit, ki nas počasi izčrpava. Tematike, ki smo se jih dotaknili: Težave z najetimi delavciIdi v knjižnicoŽiveti po "dad lore" načeluDelaj zdaj, uživaj kasneje – ali res?Zgodnja želja po "eksperimentiranju"Zakaj nisva začela podcasta prej?Preveč podcastov?Kako gosti dojemajo podcaste?Težave s sproščenostjo pred mikrofonomKdaj bi končala s podcastom?"Podcaster"Zgodovinarji kot gostjePatrikov sanjski gostMeditacija v OrmožuEjAjPravilo treh dejavnostiHvala ekipi!Oddih za dušoNajin "dad lore" (Triglav, Dubrovnik in padci)Veliki traven (ZSO, obljube, reševanja in črtanja)Kako bova vzgajala otroke? 💙 Hvala, ker naju spremljate!  🎙️ Gostitelja: Lan Kokol in Patrik Majhen 🎵 Intro glasba: Timotej Tivadar 🎨 Logotip in grafike: Matic Marin ✂️ Video edit: Lan Kokol 🎬 Reels/Shorts/TikTok: Tina Pratnekar 🎬 Intro: Aljaž Balažic

V tokratni epizodi Individuum Podcasta sva gostila doc. dr. Martina Beleta, profesorja na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in strokovnjaka za obdobje srednjega veka. Srednji vek pogosto povezujemo s temo, nasiljem in nevednostjo, a v resnici gre za izjemno kompleksno in ključno obdobje, ki je postavilo temelje sodobni Evropi. Njegove zgodbe o veri, moči, znanju in preobrazbah ponujajo dragocene lekcije tudi za današnji čas. Tematike, ki smo se jih dotaknili: IntroSrednji vek - temačno obdobje?Začetek srednjega vekaGermanska ljudstvaPlemena in njihove razlikeZdruževanje Evrope (Karel Veliki in cerkev)Cerkev in moč v kraljevinahVera, zakon in oblast v srednjem vekuMolivci, bojevniki, delavci (oratores, bellatores, laboratores)Čas, maščevanja in častŽivljenje kmeta: delo, potovanja, pošastiFizično delo in iskanje kalorijHigiena, kuga in srednjeveški zdravnikiInkvizicija, Kolumb in spreobračanjaDominikanci in krvava inkvizicijaLov na čarovniceKrižarske vojneKmečki uporiProtestantizem in verski preobratiRazsvetljenstvo: začetek nove dobe