Advertise on podcast: Zdravje z Alenko Kesar

Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) ne prizadene le črevesja, ampak lahko povzroča tudi vnetja sklepov, spremembe na koži, težave z očmi, jetri in drugimi organi. Izvenčrevesne manifestacije lahko doživi do polovica bolnikov, nekatere pa se pojavijo tudi takrat, ko je osnovna bolezen v mirovanju. Gastroenterologinja Andreja Ocepek pojasnjuje, kako prepoznati te zaplete in kakšne možnosti zdravljenja imamo danes. Mateja Saje, ki s Crohnovo boleznijo živi že 42 let, pa govori o utrujenosti, izčrpanosti in nerazumevanju okolice, saj so bolniki navzven pogosto videti povsem zdravi.

Rak želodca pogosto odkrijejo pozno, saj so prvi znaki lahko zelo neznačilni: od neprijetnega občutka ali bolečine v žlički do zgage in napihnjenosti. Prof. dr. Janja Ocvirk pojasnjuje, kdaj je zaradi vztrajnih težav potreben obisk zdravnika, kakšno vlogo pri nastanku bolezni igra bakterija Helicobacter pylori ter kateri dejavniki povečujejo tveganje. Govori tudi o sodobnem zdravljenju raka želodca, od kirurgije in kemoterapije do tarčnih zdravil in imunoterapije, ter o pomenu prehranske podpore med zdravljenjem.

Menopavza še zdaleč niso le vročinski oblivi in nočno potenje. Ginekologinja Brina Kovačik, dr. med., pojasnjuje, zakaj se lahko pojavijo možganska megla, slab spanec, nihanje razpoloženja, bolečine v mišicah in sklepih ter težave na intimnem predelu in s sečili. Govori tudi o tem, kaj lahko ženske naredijo same, kdaj lahko pomagajo rastlinski pripravki in komu je namenjeno hormonsko zdravljenje.

En darovalec organov lahko po smrti reši več življenj. Dr. Andrej Gadžijev, direktor zavoda Slovenija-transplant, pojasnjuje, kdo lahko postane darovalec, kako zdravniki potrdijo možgansko smrt in kakšno vlogo imajo pri odločitvi svojci. Izvedeli boste tudi, kako izberejo prejemnika organa, zakaj organ ne gre nujno prvemu na čakalnem seznamu ter zakaj je pomembno, da svojo odločitev o darovanju pravočasno povemo najbližjim.

Pogosto uriniranje, nenadna močna potreba po uriniranju, nočno vstajanje in uhajanje urina so lahko znaki prekomerno aktivnega sečnega mehurja. Prim. dr. Dejan Bratuš, dr. med., specialist urolog, pojasnjuje, kdaj je čas za obisk zdravnika, kako lahko mehur do določene mere natreniramo in kaj narediti, ko nas nenadoma močno pritisne na vodo. Govori tudi o možnostih zdravljenja – od Keglovih vaj in zdravil do botoksa – ter opozarja, zakaj dolgoročno omejevanje pitja ni prava rešitev.

Vraščeni nohti, kurja očesa, otiščanci in žulji lahko hitro postanejo boleči, nekatere težave pa si z napačno domačo nego še poslabšamo.Vida Ozis pojasnjuje, zakaj večina ljudi nohte na nogah striže narobe, kako jih pravilno skrajšamo in kako medicinska sponka pomaga pri vraščenem nohtu. Izvedeli boste tudi, kdaj spremembe na nohtu lahko kažejo na glivično okužbo in zakaj žulja ne smemo predreti.

CAR-T je napredno celično zdravljenje, pri katerem bolnikove lastne imunske celice spremenijo tako, da prepoznajo in uničujejo rakave celice. Pri nekaterih bolnikih z limfomom, pri katerih druga zdravljenja niso bila uspešna, lahko prinese tudi dolgotrajno ozdravitev. Prof. dr. Matjaž Sever pojasnjuje, komu je zdravljenje namenjeno, kako poteka in kaj bo bolnikom prinesel slovenski akademski CAR-T center. Kristina Modic iz združenja L&L pa govori o svoji izkušnji s krvnim rakom ter o konkretni podpori, ki jo med zdravljenjem potrebujejo bolniki in njihovi svojci.

Težave z erekcijo niso vedno le intimna težava. Lahko so tudi zgodnji opozorilni znak srčno-žilnih bolezni in se pri nekaterih moških pojavijo celo več let pred infarktom. V podkastu Zdravje z Alenko Kesar urolog Jošt Janša, dr. med., pojasnjuje, kdaj občasna težava postane erektilna disfunkcija, zakaj je pomembno pravočasno obiskati zdravnika in kako jo danes zdravimo. Razloži tudi, zakaj »modra tabletka« sama od sebe ne povzroči erekcije, kaj lahko povedo jutranje erekcije in kakšne možnosti zdravljenja obstajajo, kadar zdravila ne pomagajo.

Kaj si ljudje ob koncu življenja zares želijo? Kako premagati strah pred umiranjem? In zakaj paliativna oskrba ne pomeni odpovedi, ampak podporo, dostojanstvo in kakovost življenja? V podkastu Zdravje z Alenko Kesar onkologinja asist. dr. Maja Ebert Moltara pojasnjuje, kaj paliativna oskrba v resnici je, kako pomaga bolnikom in njihovim družinam ter zakaj bi morali o smrti in odhajanju govoriti veliko prej, kot običajno govorimo. Pogovor o življenju, minljivosti, majhnih čudežih in stvareh, ki na koncu štejejo največ.

Glavobol ima skoraj vsak, migrena pa je veliko več kot le hud glavobol. Gre za nevrološko bolezen, ki lahko človeka za ure ali celo dneve povsem ustavi. Kako ločiti migreno od običajnega glavobola? Kateri so najpogostejši sprožilci? In kdaj glavobol zahteva takojšen obisk zdravnika? V podkastu Zdravje z Alenko Kesar nevrologinja izr. prof. dr. Janja Pretnar Oblak pojasnjuje, zakaj so migrene pogostejše pri ženskah, kako pomembni so spanje, prehrana in obvladovanje stresa ter kakšne možnosti zdravljenja so danes na voljo. Nevrologinja tudi o opozorilnih znakih, ki jih pri glavobolu ne smemo spregledati.

Ali lahko kožo spodbudimo, da se obnavlja sama? V novi epizodi podkasta Zdravje z Alenko Kesar estetski kirurg dr. Boštjan Lah pojasnjuje, zakaj se estetska medicina vse bolj odmika od pretiranih polnil in umetnega videza ter usmerja v regenerativne pristope, ki spodbujajo naravne procese v koži. Izvedeli boste, kaj so biostimulatorji, kako delujejo, pri kateri starosti imajo največ smisla in zakaj njihov učinek ni viden čez noč. Govoriva tudi o vplivu sonca, kajenja in življenjskega sloga na staranje kože ter o tem, zakaj je cilj sodobne estetske medicine predvsem ohraniti svež, naraven videz, ne pa spremeniti obraz.

Zakaj nas je strah zobozdravnika in kako lahko ta strah premagamo? Raziskave kažejo, da ima približno 15 odstotkov odraslih izrazit strah pred zobozdravnikom, zaradi katerega mnogi odlašajo z obiskom vse do trenutka, ko bolečina postane prehuda. V podkastu Zdravje z Alenko Kesar zobozdravnica dr. Mirjam Kovačič pojasnjuje, da strah ni vedno povezan le z bolečino, kako ga lahko omilimo ter zakaj je pomembno, da o njem spregovorimo. Predstavi tudi preproste načine, ki lahko zmanjšajo nelagodje med obiskom, od poslušanja glasbe do postopnega navajanja na zdravljenje. Govora je tudi o ustni higieni, pravilnem čiščenju medzobnih prostorov, najpogostejših napakah pri negi zob in o tem, zakaj so redni preventivni pregledi pomembni ne le za zdravje zob, ampak tudi za zmanjševanje strahu pred zobozdravstvenimi posegi.

Urinska inkontinenca ali nehoteno uhajanje urina je težava, s katero se srečuje veliko žensk, a o njej še vedno premalo govorimo. Zaradi sramu mnoge omejujejo družabno življenje, športne aktivnosti in celo odhode od doma.  V podkastu Zdravje z Alenko Kesar ginekologinja dr. Katja Miličević pojasnjuje, zakaj do inkontinence pride, kdaj je čas za obisk zdravnika in katere možnosti zdravljenja in pripomočkov za lažje obvladovanje težave, so danes na voljo. Gostja govori tudi o vajah za krepitev mišic medeničnega dna, vplivu življenjskega sloga ter o tem, zakaj se s težavo ni treba sprijazniti kot z neizogibnim delom staranja.

Rak prebavil pogosto dolgo poteka tiho. Simptome, kot so bolečine v trebuhu, slabost, izmenjevanje driske in zaprtja ali kri na blatu, ljudje prepogosto pripišejo stresu, prehrani ali drugim prebavnim težavam. A prav zgodnje odkrivanje lahko pomembno vpliva na uspešnost zdravljenja.V podkastu Zdravje z Alenko Kesar internistična onkologinja prof. dr. Janja Ocvirk pojasnjuje, kateri simptomi zahtevajo pozornost, kako danes poteka zdravljenje raka prebavil in zakaj je kolonoskopija ključna preiskava, ki se je ne bi smeli bati.Predsednica združenja Europa Colon Ivka Glas pa govori o tem, kako bolniki doživljajo diagnozo raka, zakaj ob prvem pregledu pogosto ne zmorejo niti vprašanj in kako pomembna sta podpora bližnjih ter občutek, da v bolezni niso sami.

V tej epizodi podkasta Zdravje z Alenko Kesar dermatologinja dr. Olga Točkova pojasni, zakaj porjavela koža ni znak zdravja, ampak že znak poškodbe kože. Govorimo o tem, kako UV-žarki vplivajo na staranje kože in nastanek kožnega raka, zakaj so sončne opekline v otroštvu še posebej nevarne ter kako pravilno zaščititi kožo pred soncem. Izveste tudi, katere spremembe na koži in nohtih moramo opazovati, kako poteka samopregled kože in zakaj zaščita pred soncem ni pretiravanje, ampak skrb za zdravje.