Advertise on podcast: TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio

Verjetno vsak od nas pozna glavobol, migrena pa je veliko več kot to. Zakaj nastane, kako jo prepoznamo in kdaj je čas za obisk zdravnika? Katere so sodobne možnosti za zdravljenje migrene in drugih vrst glavobola?

Duševne stiske otrok in mladih naraščajo. Tesnoba, depresija, osamljenost in predolge čakalne vrste za strokovno pomoč postajajo resničnost številnih družin. Kaj lahko storimo kot družba, šola in starši?

Gluten je beljakovina, ki jo naravno vsebujejo nekatera žita, kot so pšenica, rž, oves, ječmen, pira … Izdelkom iz teh vrst žita daje mehkobo in prožnost. Enemu odstotku populacije pa uživanje glutena poškoduje črevesno sluznico. Takrat govorimo o celiakiji, neozdravljivi kronični sistemski avtoimunski bolezni. Ko bolniku postavijo končno diagnozo, se njegovo življenje in življenje najbližjih v trenutku močno spremenita.

Ščitnica je majhna žleza v obliki metulja, ki leži na sprednjem delu vratu. Njena vloga je zelo velika, saj skrbi za presnovo in s tem za delovanje vseh organov v telesu. Bolezni ščitnice pa so pogoste, zlasti med ženskami. Ščitnica lahko deluje nepravilno, na njej se lahko pojavijo vozliči ali jo prizadene rak. Kako prepoznati simptome teh bolezni in kako ščitnico zdraviti?

Danes je poznanih več kot dvesto revmatičnih bolezni. Prvi simptomi so podobni simptomom drugih bolezni, zato je pot do postavitve končne diagnoze lahko zelo dolga. Revmatične bolezni se po svojem poteku med seboj zelo razlikujejo, vsem pa je skupna bolečina. Čeprav »revma« prizadene večinoma starejše, pa ni redka tudi pri mlajši populaciji. Zelo velikega pomena pa je pri osebah s to boleznijo vadba za mišično moč.

Pravijo mu tiha epidemija sodobnega časa. Do leta 2030 naj bi se število obolelih za srčnim popuščanjem potrojilo. V življenje lahko vstopi nenadoma, to pa se v hipu spremeni. Običajno se prične s kratko sapo, zadihanostjo in splošno oslabelostjo. Napovedi za obvladovanje te bolezni so zelo dobre, veliko pa z zdravim načinom življenja lahko naredi tudi bolnik sam.

Ne boli. Ne opozarja in ima ga že vsak drugi odrasli Slovenec. Visok krvni tlak velja za tihega ubijalca. Kako ga prepoznati in obvladati? Zakaj nastane, kako ga zdravimo in kaj lahko storimo, da ga preprečimo?

Klopi tudi jeseni ne počivajo. V tokratni oddaji govorimo o nevarnosti okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa in o tem, zakaj je cepljenje še vedno najboljša zaščita? Spregovorili bomo tudi o lymski boreliozi: kako prepoznati prve znake te okužbe in kdaj poiskati zdravniško pomoč?

V tokratni oddaji govorimo o skrbi za zdrave oči od najzgodnejšega obdobja do mladostništva. S tem področjem se v medicini ukvarja pediatrična oftamologija. Prve resne težave, kot je retinopatija nedonošenčka, se lahko pojavijo že pri prezgodaj rojenih otrocih. Gre za bolezen žilja v razvijajoči se mrežnici, kar je med najpogostejšimi vzroki za hudo slabovidnost ali celo slepoto pri nedonošenih otrocih. V drugem delu oddaje pa o tem, kako tudi v kasnejših letih skrbeti za zdrave oči oziroma dober vid ter o novi spletni spletni strani Združenja pediatrov s strokovnimi in preverjenimi priporočili, ki lahko tudi staršem in skrbnikom pomagajo pri odločitvah ter prinašajo več miru.

V Sloveniji vsako leto zboli med 80 in 90 otrok za eno od onkoloških bolezni. Trenutek soočenja z diagnozo je ena največjih preizkušenj tako za malega bolnika, kot za njegovo družino. Osemdeset odstotkov otrok v Sloveniji dobi bitko s to težko boleznijo.

Astma velja za najpogostejšo kronično bolezen. Povzroča jo vnetje malih in velikih dihalnih poti, pojavi pa se lahko kadarkoli v življenju. Glede na izvor bolezni se v osnovi deli na alergijske in nealergijske, stopnje njene težavnosti pa so različne – odvisne so od stopnje samega vnetja. Glede na to, da je neozdravljiva, je cilj njenega zdravljenja čimbolj neovirano in normalno življenje pacienta.

Bližajo se nam vroči in sončni poletni dnevi. A preveč sonca lahko škoduje koži, očem in imunskemu sistemu. V današnji oddaji bomo iskali odgovore na vprašanja, kdaj je najbolje biti na soncu, kako se zaščititi pred nevarnimi UV žarki, pa tudi, kako se je z melanom soočil naš nekdanji alpski smučar Tomaž Vrhovnik, ki ga danes poznamo tudi kot strokovnega športnega komentatorja moškega alpskega smučanja na RTV Slovenija. Voditelj oddaje David Zupančič se je o zaščiti kože poleti pogovarjal z Ano Benedičič, dr. med. specialistko dermatovenerologije iz Splošne bolnišnice Celje, ki pri Združenju slovenskih dermatovenerologov že desetletja sodeluje pri ozaveščanju o primarni preventivi kožnega raka. V zadnjih minutah pa Tjaša Knific z Nacionalnega inštituta za javno zdravje predstavlja novo aplikacijo za izvajanje telesne vadbe – vAdBeCeDa.

TV klinika z Davidom Zupančičem je pogovorna 25 minutna popoldanska oddaja, v kateri bo David Zupančič, sicer javnosti znan kot zdravnik infektolog, pisatelj in ustvarjalec podkastov, gostil različne strokovnjake s področja medicine. Obravnavali bodo različne bolezni, njihove simptome, gosti, ki imajo osebno izkušnjo, pa bodo v oddaji predstavili svojo zgodbo.

V tokratni oddaji govorimo o demenci, o kronični napredujoči bolezni možganov, ki prizadene vsaka peteka človeka, starejšega od 65 let. Po ocenah strokovnjakov je v Sloveniji več kot 40 tisoč bolnikov, sredi stoletja pa naj bi bilo bolnikov z demenco enkrat več. O simptomih te bolezni, kako skrbeti za človeka z demenco, se voditelj David Zupančič pogovarja z Zdenko Čebašek Travnik, specialistko psihiatrije, članico strokovnega svéta Združenja Spominčica - Alzheimer Slovenija ter prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom, spec. nevrologije iz UKC Ljubljana in predstojnikom katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti, ki je bil nedavno imenovan za neodvisnega strokovnjaka Organizacije združenih narodov za pravice starejših oseb. V oddaji tudi o osebni izkušnji skrbi za osebo z demenco.

Izbočenje organa ali tkiva skozi oslabljeno mesto v mišični steni, najpogosteje v predelu trebuha, imenujemo kila, strokovno pa hernija. Prepoznamo jo kot vidno izboklino, ki jo spremlja bolečina. Večina kil je dimeljskih in najpogostje se zdravijo operativno. Kdaj k zdravniku, kako poteka zdravljenje in kaj sledi po operaciji?