Advertise on podcast: VIVA Podkast

Kako živeti z multiplo sklerozo, ko postanemo starejši? Kakšne izzive prinaša življenje po letih »sobivanja« z multiplo sklerozo ali ob diagnozi, postavljeni po 50. letu? Kako potekata zdravljenje in obvladovanje simptomov ter kakšno vlogo imajo pridružene bolezni? In kaj lahko oseba z multiplo sklerozo za obvladovanje bolezni stori sama? Na ta vprašanja odgovarjata doc. dr. Lina Savšek, dr. med., specialistka nevrologije iz Splošne bolnišnice Celje, in Melita Kokol, diplomirana medicinska sestra in strokovna vodja zdravstvene nege na Kliniki za nevrologijo UKC Maribor. ČASOVNICA: 01:38 Koliko je starejših oseb (nad 50 let) z multiplo sklerozo? 03:38 S kakšnimi težavami se soočajo starejše osebe z multiplo sklerozo? 04:25 Kako se multipla skleroza razlikuje pri mlajši in starejši osebi? 06:41 Kako do diagnoze v starejšem življenjskem obdobju? 08:50 Kako razlikujemo med spremembami, ki jih prinaša multipla skleroza, in spremembami staranja? 11:20 Pogoste težave starejših oseb z multiplo sklerozo 13:50 Kaj potrebuje oseba z novo diagnozo multiple skleroze – pogled medicinske sestre 15:19 Ali je vsaka nova težava nov zagon in ali lahko posameznik to prepozna? 19:00 Ste pozabili kaj vprašati nevrologa? Medicinska sestra vam je na razpolago. 19:58 Kako vam bo pri težavah pomagala medicinska sestra? 27:40 Kaj pa obvladovanje simptomov? 29:48 Katera zdravila za obvladovanje multiple skleroze so na voljo? 33:52 Kaj vpliva na odločitev o izbiri načina zdravljenja? 37:03 Kakšna je vloga medicinske sestre pri uvedbi zdravljenja? 39:56 Ali je treba po dolgoletnem zdravljenju to tudi kdaj spremeniti ali prilagoditi? Ali na to vplivajo tudi morebitne pridružene bolezni? 47:03 Velik pomen pogovora med osebo z MS in zdravstvenimi delavci pri spremembi zdravljenja 49:23 Še več je treba narediti na področju obvladovanja simptomov. 52:00 Kako pomembno je spremljanje osebe z multiplo sklerozo v starejšem življenjskem obdobju? 56:27 Kako lahko starejša oseba z MS sama sodeluje in kakšna je vloga svojcev? 57:42 Kaj nevrologinja svetuje 55-letni osebi z MS o njeni prihodnosti in česa še ne more napovedati? 1:01:04 Kakšna je prihodnost oseb z multiplo sklerozo? 1:02:01 Nasvet medicinske sestre starejšim osebam z MS 1:02:25 Kaj prinaša prihodnost zdravljenja multiple skleroze – pogled nevrologinje

Respiratorni sincicijski virus (RSV) je zelo razširjen, močno nalezljiv in za večino nenevaren virus, ki pa za najmlajše lahko pomeni precej več kot nekaj dni kašlja in smrkavosti. Zakaj so ranljivi predvsem dojenčki, kako prepoznati resnost okužbe in kdaj je potrebna bolnišnična oskrba? V tokratnem podkastu bomo skozi izkušnjo mamice in pojasnila pediatra Denisa Baša spoznali, kakšne zaplete in poznejše težave lahko povzroči RSV, kdo je poleg majhnih otrok še ogrožen ter kakšne možnosti zaščite so danes na voljo. Predvsem pa, kaj lahko starši naredijo, še preden njihov najmlajši zboli. ČASOVNICA: 0:00 Uvod 1:12 Prvi simptomi pri dojenčku: mamina izkušnja 2:37 Kaj je RSV in kaj povzroča? 4:07 Zakaj je RSV nevaren predvsem za dojenčke? 4:34 Kako prepoznamo okužbo pri majhnem otroku? 6:06 Kateri otroci so najbolj ogroženi? 7:26 Mamina izkušnja: dva tedna v bolnišnici 9:13 Kako poteka zdravljenje v bolnišnici? 10:15 Kdaj se pojavijo zapleti in zakaj? 12:00 Kakšne so lahko dolgoročne posledice zgodnje okužbe z RSV? 15:21 Kako lahko dojenčka pred okužbo zaščitimo doma? 16:33 Kako se RSV prenaša? 20:16 Katere možnosti zaščite pred RSV imamo danes? 21:20 Zaščita dojenčkov z dolgodelujočimi monoklonskimi protitelesi 22:18 Kateri dojenčki bodo upravičeni do te zaščite?

V tokratnem podkastu predstavljamo zgodbo bolnice, pri kateri se je kronična limfocitna levkemija (KLL) nepričakovano razkrila po pljučnici, ter ob pomoči hematologinje pojasnjujemo, kaj ta diagnoza pomeni danes. KLL pogosto dolgo ne povzroča težav in jo zdravniki odkrijejo povsem po naključju. Tako je bilo tudi pri 45-letni Aniti Juhant, pri kateri so bolezen razkrile preiskave po pljučnici. Diagnoza jo je presenetila, sledilo pa je obdobje spremljanja in negotovosti, dokler ni bolezen napredovala in je potrebovala zdravljenje. Zakaj pri KLL zdravljenja pogosto ne začnejo takoj, kako bolezen napreduje in kaj so bolnikom prinesle sodobne možnosti zdravljenja, pojasnjuje hematologinja Mojca Dreisinger, bolnica pa odkrito pripoveduje, kako je diagnoza spremenila njeno življenje, kako se odziva na zdravljenje in zakaj kljub občasnim strahovom ostaja optimistična. ČASOVNICA 0:00:00 Uvod 0:01:28 Pljučnica, za katero se je skrivalo nekaj več 0:02:55 Od pljučnice do nepričakovane diagnoze 0:04:54 Akutna ali kronična levkemija – kakšna je razlika? 0:06:20 Kdo najpogosteje zboli za KLL? 0:07:01 Kdaj simptomi pokažejo, da je čas za zdravljenje? 0:09:48 Ko diagnoza prestraši: kako lahko pomaga zdravnik? 0:10:18 Zakaj nastane KLL? 0:12:29 Ko je prišel čas za zdravljenje 0:14:11 Kako zdravniki vedo, kdaj začeti zdravljenje? 0:16:30 Kako je sprejela začetek terapije? 0:17:29 Od kemoterapije do sodobnega tarčnega zdravljenja 0:19:28 Zdravljenje z malo neželenimi učinki 0:20:37 Kaj, če se bolezen vrne? 0:22:37 Strah ostaja tudi, ko zdravljenje deluje 0:24:34 Zakaj je podpora tako pomembna? 0:26:08 Življenje s KLL in skrb zase

Koliko življenja vzame bolezen, zaradi katere moraš vnaprej razmišljati, ali boš lahko šel v službo, na dopust ali preprosto preživel popoldne z družino? Naša sogovornica Janja je migreno dolga leta sprejemala kot nujno zlo. Napade je morala vračunati v službo, družinsko življenje in dopust, zdravila pa je imela vedno pri sebi. Danes je njena zgodba precej drugačna. - Kaj se je spremenilo? - Kaj se pravzaprav dogaja med migrenskim napadom? - Zakaj migreno sprožijo stres, neprespanost ali hormonske spremembe? - In predvsem – kako so nove možnosti zdravljenja spremenile življenje številnih bolnikov? Janjino osebno izkušnjo s strokovnimi pojasnili dopolnjuje nevrologinja prof. dr. Majda Zaletel. Koliko življenja torej vzame migrena – in koliko ga lahko z ustreznim zdravljenjem dobimo nazaj? Prisluhnite. ČASOVNICA 0:00:00 Uvod 0:04:31 Kdaj se migrena običajno začne? 0:05:13 Zakaj pride do migrene? 0:06:31 Kako postavimo diagnozo? 0:07:45 Od osebnega zdravnika do nevrologa 0:09:24 Sodobne možnosti zdravljenja migrene 0:12:22 Kaj lahko ponudijo komplementarne metode? 0:13:09 Kaj vse lahko sproži migreno? 0:15:24 Migrena in hormoni 0:19:18 Ko te migrena popolnoma onesposobi 0:22:04 Migrena na delovnem mestu in bolniške odsotnosti 0:23:22 Življenje po učinkovitem zdravljenju 0:25:00 Ni vsako zdravilo za vsakogar 0:26:23 Kaj pa, če zdravljenje ne učinkuje? Stališča, izražena v podkastu, niso nujno stališča podjetja Abbvie, d. o. o.

Kako je živeti z občutkom lakote, ki nikoli zares ne mine? In zakaj nekateri o hrani razmišljajo skoraj ves čas? Živa Gornik iskreno spregovori o življenju z debelostjo, stigmi in poti do zdravljenja. Alenka Simonič, dr. med., spec. družinske medicine, pojasni, kaj je prehranski šum (food noise), zakaj nastane in kako lahko sodobno zdravljenje debelosti izboljša zdravje, počutje in kakovost življenja. Ker je izguba kilogramov le del zgodbe. ČASOVNICA: 0:01:09 Življenje z debelostjo v otroštvu 0:07:01 Strah pred smrtjo: »Kaj še lahko naredim?« 0:07:42 Debelost kot kronična bolezen maščevja 0:11:09 Končno diagnoza debelosti 0:12:40 Ko lakota nikoli zares ne mine 0:15:15 Kako so sodobna zdravila spremenila zdravljenje debelosti 0:16:04 Zakaj zdravila niso primerna za vsakogar 0:16:57 Prve spremembe: več kot izguba kilogramov 0:19:33 Manj kilogramov, boljše zdravje 0:20:38 Zakaj se po hujšanju pogosto znova zredimo? 0:24:39 Food noise: ko možgani ves čas razmišljajo o hrani 0:25:50 Vsakodnevni izzivi in stigma ljudi z debelostjo

40 odstotkov primerov raka bi lahko preprečili. Gre za majhne, vsakodnevne odločitve, ki dolgoročno pomembno vplivajo na naše zdravje. Pogovor s prof. dr. Janjo Ocvirk, dr. med., doc. dr. Urško Ivanuš, dr. med., in dr. Katjo Jarm, dr. med., o preventivi, presejalnih programih, izzivih stroke in življenju po bolezni. ČASOVNICA: 00:00:00 Uvod 00:02:11 Kaj se je spremenilo v zadnjih desetletjih? Napredek v diagnostiki, zdravljenju in preživetju bolnikov. 00:04:45 Kako nastane rak? Od poškodb DNK do razvoja bolezni. 00:11:01 Evropski kodeks proti raku 2025: Kaj prinaša nova različica in zakaj bi jo moral poznati vsak? 00:14:05 Kajenje, pasivno kajenje, vejpanje in rak. 00:17:25 Prehrana, gibanje in zdrava telesna teža – življenjski slog in tveganje za raka. 00:20:45 Zakaj pri preprečevanju raka ni varne meje uživanja alkohola. 00:23:25 Zakaj pojavnost melanoma narašča in kako se zaščititi. 00:26:49 Rakotvorni dejavniki na delovnem mestu. 00:28:14 Radon – nevidna nevarnost v naših domovih. 00:29:44 Onesnažen zrak in tveganje za raka: Kaj lahko storimo posamezniki. 00:31:34 Presejalni programi rešujejo življenja. Pomen programov DORA, ZORA in SVIT. 00:33:55 Prihajajo spremembe v programu ZORA: HPV-test, daljši intervali in večja varnost za ženske. 00:38:02 Rak prostate – priprave na novi presejalni program: Kje smo danes in kaj nas še čaka. 00:40:58 Kdaj lahko pričakujemo presejanje za pljučnega raka? Izzivi in možnosti zgodnjega odkrivanja. 00:43:55 Helicobacter pylori in rak želodca: Nove raziskave in možnosti preprečevanja bolezni. 00:46:47 Okužbe, ki povzročajo raka: HPV, hepatitis B in drugi povzročitelji rakavih bolezni. 00:51:01 Raki, ki za stroko še vedno predstavljajo največji izziv. 00:56:35 Življenje po raku: Rehabilitacija, psihološka podpora in vračanje v vsakdanje življenje.

V tokratnem podkastu govorimo o prebavi kot temelju našega zdravja – energije, imunosti, razpoloženja in spanja. Zdravnica Ema Cindro Kostelec in certificirana nutricistka Mojca Cepuš poljudno in praktično pojasnita povezavo med črevesjem in možgani, vpliv stresa na prebavo ter pomen črevesne mikrobiote za celotno delovanje organizma. Pogovarjamo se o sodobnih prebavnih težavah, kot so napihnjenost, simptomi IBS, utrujenost in možganska megla, ter o tem, kako nanje vplivajo stres, hiter tempo življenja, prehrana, spanec in vsakodnevne navade. Gostji delita tudi konkretne in uporabne nasvete: kako podpreti prebavo z vlakninami, hidracijo, rednim ritmom obrokov, dihanjem, gibanjem in zavednejšim prehranjevanjem. Konkretni in uporabni nasveti za vsak dan. Časovnica: 00:00 Uvod 01:40 Sodobni način življenja, stres in prebavne težave 04:31 Kje se prebava začne in kje konča 10:23 Kaj sploh pomeni zdrava prebava 15:37 Mikrobiota – naš spregledani organ 23:04 Kaj lahko za boljšo prebavo naredimo že danes 25:46 Vsakodnevne navade, ki pomagajo ali škodijo prebavi 28:07 Črevesje in možgani: kako deluje os črevo–možgani 39:46 Zakaj stres pri nekaterih povzroči drisko, pri drugih pa zaprtje 42:06 Dihanje, vagusni živec in umirjanje prebave 45:50 Kaj se v telesu zgodi, ko spijemo kozarec Donata 48:48 Kdaj nas telo opozarja skozi prebavne simptome 54:30 Prebiotiki, probiotiki in postbiotiki – kakšne so razlike 55:12 Antibiotiki, zdravila in njihov vpliv na mikrobioto 1:00:58 Zakaj brez spanja in gibanja ni dobre prebave

Življenje z atopijskim dermatitisom je lahko prava nočna mora. To dobro ve mama dveh otrok, starih devet in 11 let, ki s to boleznijo živita tako rekoč od rojstva. Kako se odzoveš, ko ti šestletni otrok reče, da želi umreti … in se znova roditi kot zdrav?Kako mu razložiš, zakaj ga sošolci ne vabijo na rojstne dneve?Kako ostaneš močan, ko ti zaradi neprespanih noči zmanjkuje volje in energije? V pogovoru gostimo dermatovenerologinjo Majo Benko in Špelo Novak, mamo ter predsednico Društva za atopijski dermatitis. Odkrito govorita o mitih, sodobnem zdravljenju in življenju s to pogosto podcenjeno boleznijo. Časovnica: 00:00 Uvod 07:04 Kdaj pomislimo na diagnozo AD? 09:58 Razlogi za srbež 12:42 Individualno iskanje alergenov 15:21 Zakaj je pomembna rutina? 17:45 Najhujše so noči 20:08 Nega kože pri bolniku z AD 21:00 Zdravljenje AD 23:17 Pomen sodelovanja med specialisti 28:07 Izključevanje in negativni odzivi okolice 32:37 O ozaveščanju in razbijanju mitov

Ali veste, da lahko alergija v samo nekaj minutah ogrozi življenje? Bi prepoznali znake anafilaktičnega šoka in znali pravočasno ukrepati?Kako je živeti z otrokom, pri katerem lahko že majhna sled alergena sproži hudo reakcijo?So označbe živil res dovolj jasne?Kdo bi moral imeti adrenalinski peresnik?Zakaj ga marsikdo še vedno nima?Bi moral biti peresnik dostopen podobno kot defibrilator? 🎯Podkast z mamo otroka s hudo alergijo, alergologom in imunologom ter pediatrinjo. Ko pride do reakcije, ni časa za dvome.  Bi znali ukrepati? V pogovoru izvemo: 04:13 Kakšna je razlika med alergijo in anafilaksijo 04:47 Najpogostejši sprožilci anafilaktične reakcije pri odraslih 06:00 Najpogostejši sprožilci anafilaktične reakcije pri otrocih 07:32 Zakaj je ključna hitra pomoč 08:51 Prva anafilaksija pri otroku 09:23 Kako je družina pripravljena na nevarne reakcije 11:36 Kako ukrepati? 12:33 Indikacije na predpis samoinjektorja adrenalina 17:03 Kako pripravljeni so vrtci in šole 20:22 Nakupovanje hrane v družini z alergikom 29:20 Kaj bi morali vedeti zdravniki in drugi zdravstveni delavci

Bi radi živeli bolj zdravo, pa ne veste, kje sploh začeti? Se vam zdi, da je pravil preprosto preveč, časa pa premalo? Kaj pa, če je vse skupaj v resnici precej bolj preprosto, kot je videti na prvi pogled? V tokratnem podkastu govorimo o tem, kako do zdravega življenjskega sloga brez ekstremov in zmede, ki jo ustvarja množica nasprotujočih si informacij. Gostji Ema Cindro Kostelec, dr. med., in Leon Bedrač, dr. kemije, strokovnjak za prehrano in presnovno zdravje, pojasnjujeta, da zdrav življenjski slog v osnovi ni zapleten, vendar ga otežujeta sodobno okolje in preobremenjenost z informacijami. Poudarjata, da večina ljudi ne potrebuje strogih diet, temveč vzdržno prehranjevanje in gibanje, ki ga lahko vključimo v vsakdan. V pogovoru izvemo: 03:21 Zakaj diete pogosto niso dolgoročna rešitev? 04:50 Kako najti prehranski vzorec, ki deluje dolgoročno? 07:25 Katere so pasti prehranskih trendov in marketinških oznak na živilih? 13:15 Kdaj je predelana hrana lahko sprejemljiva? 25:18 Lahko med gibanje štejemo gospodinjska opravila? Poslušajte epizodo in naredite prvi korak k bolj zdravemu življenjskemu slogu.

Si predstavljate, da vsak dan s sabo nosite vrečo cementa? Oziroma 40 kg več? Matjaž je to izkusil, potem pa je v enem letu shujšal 40 kilogramov. V podkastu razkriva, kdaj je prišlo do »klika« v glavi in odločitve, ki ga je pripeljala do bolj okretnega gibanja, boljšega počutja, kakovostnega spanja in odličnega zdravja, kar mu danes omogoča polno in aktivno življenje. Kaj pri hujšanju res deluje? Kje se učinki hujšanja najprej pokažejo? Zakaj je izguba kilogramov šele začetek poti? Kako uporabna so pri tem orodja, kot je ChatGPT? Prisluhnite resnični zgodbi Matjaža in pojasnilom zdravnice internistke Ajde Urbas. Kazalo epizode: 04:38 Kako odvečna maščoba vpliva na zdravje 07:20 Zakaj debelost ni samo stvar discipline 09:25 Prvi poskusi hujšanja in zmagovalna kombinacija 13:43 Najpogostejše napake pri hujšanju 18:11 Kako sestaviti zdrav in uravnotežen krožnik 22:18 Kako se Matjaž počuti s 40 kg manj 26:05 Kje se izguba maščobe najbolj in najprej pozna

Imate sedeče delo? Vas občasno boli križ? Bolečine so lahko tudi prvi znak hernije diska. Pravočasna fizioterapija lahko res pomaga. Predolgo čakanje pa lahko težave poglobi in podaljša zdravljenje, včasih vodi celo do operacije, ki ni vedno uspešna. Dolge ure sedenja, premalo gibanja, čedalje več nelagodja in kmalu tudi protibolečinska zdravila. Tako se je za Boruta Fakina okoli 40. leta začela zgodba s hernijo diska. Pod vodstvom fizioterapevta je začel ciljno rehabilitacijo in z vztrajnostjo postopno odpravil težave. Danes živi tako rekoč brez bolečin. Poslušajte: 05:25 Kakšni so lahko vzroki za nastanek hernije? 06:38 Kaj sploh je hernija diska? 10:21 O diagnostiki in zakaj je pomembna 13:10 Kaj se zgodi, če predolgo čakamo? 14:46 Kako je pri Borutu potekala fizioterapija in kdaj je prišlo do izboljšav. 23:26 Kako prepoznamo usposobljenega fizioterapevta? Če imate sedeče delo in vas občasno celo že opozori bolečina v hrbtu, je ta pogovor za vas.

Kako je živeti s Friedreichovo ataksijo, z redko gensko boleznijo, kipostopoma spreminja telo – a ne nujno tudi poguma, ustvarjalnosti in pogleda na življenje? Kaj pomeni prejeti diagnozo Friedreichove ataksije v mladosti? In kako o tem govoriti odkrito, strokovno, a hkrati človeško? V izobraževalnem videopogovoru se srečata bolnica Nike Rappl Vencelj in nevrolog specialist doc. dr. Blaž Koritnik. Vsak s svoje perspektive – osebne in strokovne – osvetlita pot do diagnoze, vsakdanje življenje z boleznijo, spopadanje s spremembami ter iskanje ravnotežja med omejitvami in možnostmi. Gre za pogovor brez olepševanja, a z veliko topline, razumevanja in realističnega optimizma. Za iskren vpogled v življenje z redko boleznijo, ki presega medicinske definicije in statistiko. Za zgodbo, ki pokaže, da bolezen ne pomeni konca, temveč drugačno – a lahko polno – življenjsko pot. Razkritje: Vsebino omogoča Biogen-Pharma d.o.o Biogen-282862

Zakaj pacienti v akciji Moj zdravnik že 30 let glasujejo za zdravnike, ki jim zaupajo? Kaj je tisto, kar pri zdravnikih najbolj šteje? Kako se je akcija začela in zakaj ostaja aktualna? Odgovarjajo nekdanja urednica Vesna Žunič in urednik Gorazd Suhadolnik, idejni oče akcije Marko Demšar, prvi prejemnik naziva moj zdravnik Franc Novak, predsednica komisije Tinkara Srnovršnik in zdajšnja urednica Vive Andreja Šalamun. Prisluhnite, delite in oddajte svoj glas na www.viva.si

Ste že slišali za endometriozo – bolezen, ki lahko povzroča tako močne bolečine, da jih nekatere ženske primerjajo s porodnimi krči? In ali veste, kaj vse morajo bolnice z njo prestajati, preden sploh dobijo diagnozo? Andreja, ki se z endometriozo sooča že leta, je z nami brez olepševanja delila svojo zgodbo – o neznosnih bolečinah, številnih preiskavah, operacijah in trenutku, ko ji je bolezen spremenila načrte za prihodnost. Strokovni pogled dodaja ginekologinja izr. prof. dr. Helena Ban Frangež, ki pojasni, kaj medicina o endometriozi danes ve – in česa še vedno ne. Zakaj ženske z endometriozo pogosto leta čakajo na pravo diagnozo? Kako prepoznati, kdaj bolečina ni več »normalna menstruacija«? In zakaj je endometrioza – kljub vsemu znanju – še vedno skrivnostna bolezen? Iskreno. Strokovno. Osebno.