Advertise on podcast: Frekvenca X

V zadnji letošnji Frekvenci brez meja obiščemo Medicinsko fakulteto Univerze na Reki, ki ima prostore v čudoviti zgodovinski stavbi v enem najstarejših delov mesta. Tokrat pa tam ne odkrivamo le zgodovine, ampak predvsem prihodnost medicine. To najdemo v laboratorijih Centra za proteomiko, ki nam odpira vrata v svet virusov, imunskega sistema in protiteles.Sogovorniki: dr. Josip Španjol, dekan Medicinske Fakultete Univerze na Reki, dr. Ilija Brizić, prodekan za znanost na reški Medicinski fakulteti ter vodja Centra za proteomiko, dr. Paola Kučan Brlić, Center za proteomiko Medicinske fakultete Univerze na Reki, dr. Marija Mazor, Center za proteomiko Medicinske fakultete Univerze na Reki, dr. Maja Cokarić Brdovčak, Center za proteomiko Medicinske fakultete Univerze na Reki, dr. Vanda Juranić Lisnić, Center za proteomiko Medicinske fakultete Univerze na Reki. Prisluhnite še: Frekvenca brez meja 1/5: Znanost visoko nad Trstom (SISSA) Frekvenca brez meja 2/5: Talent je povsod, priložnosti pa niso (ICTP) Frekvenca brez meja 3/5: Droni ob Vrbskem jezeru Frekvenca brez meja 4/5: Vizije Balkana iz Gradca Poglavja: 00:00:10 Dr. Josip Španjol o reški Medicinski fakulteti včasih in danes. 00:04:04 Pozdrav dr. Ilije Brizića in ogled Centra za proteomiko. 00:05:30 Dr. Paola Kučan Brlić o tumorski imunologiji. 00:08:33 Zgodba dr. Marije Mazor. 00:10:20 Dr. Maja Cokarić Brdovčak o laboratorijskih miših in ogled vivarija. 00:16:27 Dr. Ilija Brizić in dr. Vanda Juranić Lisnić o raziskavah, povezanih s citomegalovirusom.

Gradec je središče avstrijske Štajerske in prepoznavno univerzitetno mesto z uglednimi visokošolskimi institucijami. Največja je Univerza v Gradcu, ki jo obiskuje 30 tisoč študentov, pod njenim okriljem pa deluje tudi Center za študije Jugovzhodne Evrope. Kako deluje vodilna raziskovalna institucija za ta del Evrope in kakšen je pogled na Balkan iz Gradca, kjer je zelo močna skupnost iz držav nekdanje Jugoslavije. Sogovorniki: Hrvoje Paić, raziskovalec in profesor Azra Dizdarević, raziskovalka Florian Bieber, direktor in profesor Tanja Bilaver, vodja administracije Priporočamo tudi: Intervju s Florianom Bieberjem v Vročem mikrofonu Frekvenca brez meja 1/5: Znanost visoko nad Trstom (SISSA) Frekvenca brez meja 2/5: Talent je povsod, priložnosti pa niso (ICTP) Frekvenca brez meja 3/5: Droni ob Vrbskem jezeru Frekvenca brez meja 5/5: Reka se ponaša z enim od svetovnih centrov za virusno imunologijo

Celovec velja za eno vodilnih evropskih središč za raziskovanje dronov. Na tamkajšnji univerzi delujejo raziskovalni center za avtonomne sisteme brezpilotnikov, številni laboratoriji, pa tudi industrijska partnerstva z visokotehnološkimi podjetji. Tik ob Vrbskem jezeru smo obiskali raziskovalno skupino tehniške fakultete, kjer razvijajo in preizkušajo drone na eni največjih zunanjih testnih infrastruktur na svetu. Sogovorniki: Prof. dr. Stephan Weiss, vodja raziskovalne skupine Thomas Jantos, podiplomski raziskovalec dronov Člani zmagovalne ekipe na evropskem tekmovanju z droni Hvala Tomažu Savodniku, ki je prebral zaključno špico.  Prisluhnite še: Frekvenca brez meja 1/5: Znanost visoko nad Trstom (SISSA) Frekvenca brez meja 2/5: Talent je povsod, priložnosti pa niso (ICTP) Frekvenca brez meja 4/5: Vizije Balkana iz Gradca Frekvenca brez meja 5/5: Reka se ponaša z enim od svetovnih centrov za virusno imunologijo

Kaj imajo skupnega fizik iz Indije, raziskovalka iz Srbije, znanstvenik iz Nemčije in študentka iz Tunizije? Vsi so del zgodbe, ki se že več kot pol stoletja piše v Trstu, v mednarodnem središču, kjer naj bi bila znanost jezik, ki presega meje, narode in celo politične konflikte. V novi Frekvenci X smo obiskali Mednarodni center Abdusa Salama za teoretsko fiziko, ki vsako leto sprejme več tisoč raziskovalcev z vsega sveta. Njegov ustanovitelj je verjel, da mora biti dostop do znanja čim manj odvisen od tega, kje se človek rodi. Danes tam med drugim pomagajo mladim raziskovalcem z globalnega Juga, da dobijo priložnosti, ki jih doma pogosto nimajo. Toda ali lahko znanost res ostane prostor sodelovanja v času vojn, geopolitičnih napetosti in vse večjih neenakosti? V Trstu smo iskali odgovore na ta vprašanja … od programa 'Fizika brez meja' do velikega ocenjevalnega poročila IPCC, pri katerem prvič sistematično sodeluje nova generacija mladih znanstvenikov z globalnega Juga.Gostje: Paolo Creminelli, teoretski fizik, vodja sekcije za visokoenergijsko fiziko, kozmologijo in astrofiziko na ICTP Natasa Stojić, koordinatorka programa Physics Without Frontiers na ICTP Fred Kucharski, raziskovalec na področju podnebja in podnebnih sprememb na ICTP; sodeluje pri povezovanju ICTP z Mednarodnim panelom za podnebne spremembe **V prispevku se nam je nehote zareklo ime 'Adam', za kar se opravičujemo. Pravilno je: Fred Kucharski.  Atish Dabholkar, direktor ICTP in teoretski fizik Sandro Scandolo, raziskovalec in eden od ključnih nosilcev pobude ICTP za razvoj umetne inteligence, visokozmogljivega in kvantnega računalništva Laurel Di Sera, podoktorska raziskovalka, ki išče povezave med podnebnimi spremembami in širjenjem komarjev Hvala Matevžu Dularju s Fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prebral zaključno špico.  Vir fotografije: ICTP   Poslušajte še:  Frekvenca brez meja 1/5: Znanost visoko nad Trstom (SISSA) Frekvenca brez meja 3/5: Droni ob Vrbskem jezeru Frekvenca brez meja 4/5: Vizije Balkana iz Gradca Frekvenca brez meja 5/5: Reka se ponaša z enim od svetovnih centrov za virusno imunologijo Poglavja: 00:00:50 Čisto zraven gradu Miramar stoji ... 00:01:30 Ko trčiš ob pisani mednarodni vrvež 00:02:17 Kaj je ICTP in kdo je bil Abdus Salam z direktorjem Atishem Dabholkarjem? 00:09:25 Fizika brez meja: 16 000 mladih v 13 letih (Nataša Stojić) 00:16:50 Fred Kucharski o tem, kako mladi raziskovalci z globalnega Juga sodelujejo pri poročilu IPCC 00:21:39 Sandro Scandolo o pravičnem dostopu do superračunalništva in umetne inteligence 00:25:37 Paolo Creminelli: So pravila, po katerih se gibljeta čas in prostor, res takšna, kot jih poznamo? 00:28:56 Laurel DiSera na sledi komarjem na valu podnebnih sprememb 00:32:29 Luka, kam gremo prihodnjič?

Frekvenca X septembra prestopa meje. Obiskali bomo mednarodno prepoznavna raziskovalna središča tik ob naši meji, začenši z mestom znanosti – Trstom, kjer uspešno deluje vrsta raziskovalnih ustanov. Naš prvi cilj je Sissa – mednarodna podiplomska šola za napredne študije, zelo blizu mejnega prehoda Fernetiči. S tamkajšnjimi raziskovalci smo se dotaknili nekaterih najbolj zanimivih vprašanj sodobne znanosti – od razmaha umetne inteligence in odmevov pravesolja do novih ugotovitev nevroznanosti in vprašanja, kako znanost približati ljudem. Šola kljub svoji majhnosti slovi po izjemni uspešnosti: več kot petina sedanjih profesorjev je prejela vsaj enega od prestižnih projektov Evropskega raziskovalnega sveta, na hodnikih pa je moč srečati pisan mednarodni vrvež.Sogovorniki: Anja Kobal, doktorska študentka na področju nevroznanosti Andrea Romanino, fizik na področju fizike osnovnih delcev in direktor Sisse Sebastian Goldt, fizik in strokovnjak za podatkovno znanost Katja Reinhard, nevroznanstvenica Nicoletta Krachmalnicoff, astrofizičarka Nico Pitrelli, vodja študijskega program Komuniciranje znanosti na Sissi Poslušaj še:  Frekvenca brez meja 2/5: Talent je povsod, priložnosti pa niso (ICTP) Frekvenca brez meja 3/5: Droni ob Vrbskem jezeru Frekvenca brez meja 4/5: Vizije Balkana iz Gradca Frekvenca brez meja 5/5: Reka se ponaša z enim od svetovnih centrov za virusno imunologijo Poglavja: 00:00:20 Kje je Sissa in zakaj je nekakšen Babilonski stolp? 00:02:38 Andrea Romanino: Biti daleč od Rima je to lahko težava, a tudi priložnost 00:04:51 S Sebastianom Goldtom o nevronskih mrežah in tem, ali smo že izčrpali baze podatkov 00:09:45 Nicoletta Krachmalnikoff prevzema vodenje skupine za kozmologijo in astrofiziko na Sissi 00:13:00 Zakaj se včasih na nevarnost odzovemo s pobegom, včasih pa zamrznemo, s Katjo Reinhard 00:16:36 Anjo Kobal v doktoratu zanima epigenetika pri vzniku avtizma pri ljudeh 00:18:42 Nico Pitrelli: Dolgoletna tradicija študija komuniciranja znanosti na Sisso 00:22:24 Kakšna bo usoda znanosti in komuniciranja te s pojavom umetne inteligence? 00:24:28 Raziskovalci o predmetih ali posebnostih v njihovih pisarnah, ki jim pomenijo največ

V Xkurziji gremo na Štajersko, v Maribor, kjer je pred leti zaživel zanimiv projekt Govorjena slovenščina. Gre za spletni portal, ki zbira zvočne posnetke pogovorne slovenščine in tako ustvarja dragocen zvočni zapis našega jezika. Posnetki bodo nekoč našim zanamcem omogočili prisluhniti, kako smo govorili leta 2026, hkrati pa so pomembni tudi za razvoj jezikovnih modelov. Morda bo umetna inteligenca nekoč z nami govorila ne le v knjižni slovenščini, ampak tudi v štajerskem, prekmurskem ali primorskem narečju.   POZOR, POZOR: Vabilo na novo druženje z ekipo Radiovednih Prihajajočo nedeljo, 30. avgusta, se dobimo v ljubljanskem živalskem vrtu. Ob 10. uri bomo na posebnem druženju modrovali o živalih in tamkajšnjim strokovnjakom zastavljali nenavadna, zabavna in radovedna vprašanja o živalih – od tega, ali živali sanjajo in ali so psi žgečkljivi, do tega, kako so živali postale naši hišni ljubljenčki. Čaka vas ura presenetljivih odgovorov, živalskega bontona in predvsem veliko radovednosti. Pridite in vprašajte tudi vi! Dobimo se v nedeljo, 30. avgusta, ob 10h pri zgornjih igralih v ljubljanskem živalskem vrtu nad zebrami in žirafami.

Xkurzija se je odpravila na iskanje druge najbolj strupene vrste žuželk na svetu. Toda ni nam bilo treba v kakšno puščavo ali pragozd, šli smo kar na slovensko obalo. V okolici Kopra so namreč lani odkrili prva gnezda orientalskih sršenov, v Sloveniji invazivne vrste, ki je zelo nevarna za domače čebele in druge opraševalce. Pa tudi za človeka, saj gnezdi tudi v mestih in vaseh, v luknjah v starih zidovih. Že kratek sprehod po središču Kopra je razkril srhljivo hitrost razmnoževanja tujerodnih sršenov. Ti bi se lahko v prihodnjih letih zaradi vse toplejšega podnebja razširili tudi v druge slovenske regije. V Kopru smo iskali gnezda sršenov, pogovorili pa smo se tudi z enim najboljših poznavalcev sršenov v Evropi.Gosta:  Aleš Bozovičar, vodja opazovalno-napovedovalne službe pri Čebelarski zvezi Slovenije dr. Alexandros Papachristoforou, Univerza Thessaly

Tokrat se na terenu pridružimo strokovnjakom Nacionalnega inštituta za biologijo, ki se posvečajo cianobakterijam in njihovim toksinom. Ob Velenjskemu jezeru opazujemo, kako poteka vzorčenje vode ter se z vzorci vrnemo v laboratorij, kjer preverimo, kaj lahko v njih vidimo s pomočjo mikroskopa. Govorimo pa tudi o tem, na kaj moramo biti pozorni, ko se odločimo za plavanje v naravnih kopalnih vodah, oziroma ko vanje spuščamo svoje pse.Sogovornici: dr. Tina Eleršek, ekipe Ciano SLO na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB) Nika Tivadar, Ciano SLO, NIB Zapiski: Ciano SLO Skrivnosti slovenskih motnih voda

Ob še enem vročinskem valu se v XKurziji odpravljamo v laboratorij, kjer skrbijo, da bomo tudi v prihodnosti, ki bo po napovedih vedno bolj vroča, trajnostno ohlajali domove. V Laboratoriju za hlajenje in daljinsko energetiko LAHDE Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani raziskujejo napredne hladilne sisteme in tehnologije za učinkovitejšo rabo energije. Eno od področij, s katerim se ukvarjajo, je magnetno kalorično hlajenje. To je inovativna in okolju prijazna tehnologija hlajenja, ki sicer še nekaj časa ne bo v komercialni uporabi, se pa študije na te področju dogajajo že nekaj desetletij, pravi raziskovalec dr. Urban Tomc.

V poletni različici Frekvence X Xkurziji vas danes peljemo na jug Francije, v sončno Provanso, kjer raste fuzijski reaktor ITER, ta hip najbolj kompleksen inženirski projekt na svetu. Znanstveniki z vsega sveta želijo v njem ukrotiti plazmo pri neverjetnih 150 milijonih stopinj Celzija in če jim bo uspelo, bomo na Zemlji lahko rešili marsikakšno energetsko zagato. Maja Ratej se je na odpravi, ki jo je organizirala Znanost na cesti, z Valovim mikrofonom podala na velikansko gradbišče prihodnosti, med mogočna dvigala in najzmogljivejše magnete ta hip na svetu in med drugim izvedela, da bi lahko v fuzijskem reaktorju zgolj ena sama porcija goriva v velikosti navadnega ananasa nadomestila kar 22.000 ton premoga. Sogovornika: Sabina Griffith, vodja komuniciranja z javnostmi v ITER-ju Gašper Renko, Cosylab   Zapiski: Nedavna Frekvenca X o napredku na področju fuzije (15. 10. 2026) ITER

Julij smo na Frekvenci X posvetili pregledu pretekle sezone. Tokrat se, preden se odpravimo na prvo tradicionalno poletno Xkurzijo, še zadnjič ozremo po preteklem letu. Spomnili se bomo oddaje, v kateri smo raziskovali, kako so živali v divjini sami svoji zdravniki ter česa vsega smo se od njih naučili ljudje. Še enkrat bomo ponovili, kaj vse danes merijo naši telefoni, ročne ure in prstani, kako zanesljive so te meritve in zakaj se ljudje sploh tako radi merimo. Osvežili pa bomo tudi spomin na oddajo, v kateri smo govorili o negativnih posledicah sedečega načina življenja in tem, kako jih omiliti.V tokratni pregled smo vključili oddaje:  Živali so "zdravniki po naravi", česa se lahko od njih naučimo ljudje? (29. 10. 2025) Svet merilnih naprav: Ali naš telefon res ve, kako dobro smo spali? (7. 1. 2026) Križi s sedenjem: Koliko ur na dan pa vi presedite? (10. 6. 2026)

V tretjem izboru tem Frekvence X se najprej podajamo v gozd, kjer premišljujemo o različnih vidikih sonaravnega upravljanja našega planeta. Spori in konflikti so del našega življenja, ključna veščina pri njihovem reševanju pa so pogajanja. Živimo tudi v vojni strahov. Naše strahove ojačujejo politika in algoritmi. Zakaj je strah politično učinkovitejši od upanja? Zapiski: Skrivnosti dobrih pogajalcev: policijska pogajanja in mediacija Skrivnosti dobrih pogajalcev: diplomacija in politika Sonaravno upravljanje planeta: sekati ali ne sekati Sonaravno upravljanje planeta: po sledeh volka Slavca Vojna strahov

Tudi v drugi epizodi poletne Frekvence X se spomnimo nekaj oddaj, ki smo jih pripravili med letom. S strokovnjaki smo ugotavljali, kako je naša črevesna mikrobiota povezana z našimi možgani in kakšen vpliv ima na naše zdravje, govorili smo o zahtevnih kriterijih objavljanja znanstvenih člankov v cenjenih revijah, če ne prihajaš iz kakšnega večjega raziskovalnega inštituta in ugotavljali, da moramo za zdravo, vitalno in samozadostno starost poskrbeti že v mladosti. Govorili smo o dolgoživosti.

Za Frekvenco X je res pestra sezona. Sledili smo prebojem v medicini, fiziki ter kemiji, spoznavali jedrsko fuzijo, premlevali sonaravno upravljanje planeta in iskali rešitve proti vse odpornejšim superbakterijam. S posadko Artemis smo potovali okoli Lune, se spominjali katastrofe v Černobilu in ter skozi prizmo znanosti zasledovali zdrav življenjski slog s pomočjo prehrane, dihanja in zdravega staranja. V štirih julijskih sredah vam postrežemo z utrinki letošnjih oddaj. Prvi kolaž je pripravila Maja Ratej, ki ga napoveduje s ključnimi besedami, kot so tehnološki velikani, dopamin, dihanje in hujšanje. V tokratni pregled smo vključili naslednje oddaje:  Frekvenca na pub kvizu: Kako steklenici izbiti dno? (12. 11. 2025) Sunita Williams: Vesolje te spremeni (15. 1. 2026) Parmy Olson: Umetna inteligenca je skrenila s poti (25. 2. 2026) Svetovno priznana psihiatrinja o odvisnosti od družabnih omrežij (8. 4. 2026) Sodobni slog življenja nam je nadel nekakšen dihalni steznik (4. 2. 2026) Maščobne celice imajo spomin, nikar se ne lotevajte jo-jo hujšanja (1. 4. 2026) Nenavadne zgodbe iz zgodovine znanosti na Slovenskem (31. 12. 2025)

Pred stotimi leti je Srečko Kosovel v svojih verzih slutil svet, ki ga je na glavo obračala nova znanost. Splošna teorija relativnosti, slutnja kvantne mehanike … začetek 20. stoletja je prinesel neverjeten preskok v znanstveni misli tedanjega časa. Stoletje pozneje po zaslugi umetne inteligence znova živimo v obdobju velikih prelomov. Kaj je bil kvantni skok znanosti tedaj in pred kakšnimi izzivi je danes? Več v tokratni Frekvenci X v sredo opoldne na Valu 202. Gostje: dr. Anton Ramšak, Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Janez Vrečko, avtor razprave Čas ≡ prostor (iz oddaje Kulturni fokus na Prvem novinarja Gorana Dekleve) dr. Tim Mauldlin, ameriški filozof znanosti, ustanovitelj Instituta John Bell dr. Franc Mali, epistemolog znanosti, Fakulteta za družbene vede v Ljubljani Marko Grobelnik, Institut 'Jožef Stefan' (z njim se je za Radio Prvi pogovarjal Luka Bregar) Bral je Igor Velše. Gostja Xpertize je Manca Boh (na 34. minuti), ki je s pomočjo analize črnil raziskovala, v katerih literarnih slogih je ustvarjal Srečko Kosovel. Poglavja: 00:00:19 O odzvenu dogajanja v tedanji znanosti v opusu Srečka Kosovela z Janezom Vrečkom 00:11:03 Zakaj se je v začetku 20. stoletja zgodila tolikšna revolucija v znanosti, na čelu s fiziko? 00:18:37 O genialnosti določenih umov tedanjega časa s Timom Mauldlinom 00:23:47 Pred kakšnimi izzivi je znanost 100 let pozneje? 00:34:02 Xpertiza: Manca Boh