Advertise on podcast: Nedeljski gost

Žiga Ogorelec je tisti biolog, ki ga je cela Slovenija spoznala po nedavni zmagi v 13. sezoni odmevnega šova preživetja v naravi Alone, ki ga predvaja ena najbolj prepoznavnih mednarodnih televizijskih postaj History. V arktični divjini na severozahodu Kanade je sam preživel kar 90 dni in premagal devet vrhunskih tekmovalcev iz sedmih držav. Alone velja za enega od najzahtevnejših preživetvenih resničnostnih šovov na svetu, saj so tekmovalci v divjini popolnoma prepuščeni sami sebi in morajo sami poskrbeti za hrano, vodo, zavetje in ogenj ter snemati svojo izkušnjo, s seboj pa lahko vzamejo le deset izbranih predmetov.

V terenski studio Vala 202 je na dan 30. Ljubljanskega maratona pritekel pionir triatlona v Sloveniji. Med drugim je 13-krat tekmoval na brutalnem Ultramanu, na katerem je leta 2013 premagal vso konkurenco. Tretji dan je moral preteči 84 kilometrov – dva maratona torej. Miro Kregar se je v triatlonu znašel po naključju. Ta šport ga je takoj začaral in magija ga tudi po 42 letih še vedno drži; tekmuje, trenira, premaguje veliko mlajše triatlonce. Član hrama slavnih svetovnega ultramaratonskega triatlona in oče treh otrok je tudi oče otroških smučarskih vajeti, inovator in še veliko več. Povedal je tudi zgodbo o bližnjem havajskem srečanju s tigrastim morskim psom.

Nekoč najboljša paranamiznoteniška igralka sveta Mateja Pintar Pustovrh o svoji nesreči tik pred srednjo šolo, zaradi katere je pristala na invalidskem vozičku ne razmišlja veliko, prej jo vidi kot trenutek, ki ji je ponudil drugačno pot. Zmagovala je za namiznoteniško mizo, postala Bloudkova nagrajenka, prevajala je zakone v Evropskem parlamentu in ljubezenske romane doma, na paraolimpijskih igrah v Tokiju ter olimpijskih in paraolimpijskih igrah v Parizu je komentirala za olimpijsko televizijsko mrežo in upa, da bo tako tudi čez dve leti v Los Angelesu. Z njo se je pogovarjal Uroš Volk, ki jo je kot poročevalec Vala 202 spremljal na dvojih paraolimpijskih igrah.

Nedeljska gostja je Ajda Bračič, arhitektka in pisateljica, ki s svojim delom prepleta arhitekturo in družbene tematike. Je ustanoviteljica in programska vodja nevladne organizacije Kajža, platforme za prenovo in trajnostno bivanje, ki jo vodi od leta 2021. Je tudi letošnja prejemnica prestižne nagrade Kresnik za roman Kresničevje, za katerega pravi, da je z njim predvsem želela odpreti vprašanja, ki se njej zdijo pomembna. Eno od teh je sobivanje z zgodovino, ki je za nami in ki jo moramo vsakič na novo osmišljati.

Slovenija doživlja zlato dobo kolesarstva, česar seveda ne spremeni dejstvo, da je prvi kolesar sveta Tadej Pogačar trenutno poškodovan. To dobo razcveta skušajo na Kolesarski zvezi Slovenije, ki jo vodi tokratni nedeljski gost, izkoristiti po organizacijski plati, saj bodo prvič gostili evropsko prvenstvo, še vedno pa je v igri tudi veličastni uvod francoskega Toura. Andraž Vehovar, predsednik zveze, naš nekdanji kajakaš, srebrni olimpijec iz Atlante pred natanko 30. leti, ima za seboj izredno pisano kariero, ki seveda še zdaleč ni končana. Njegova življenjska pot spominja na brzice, na katerih je nekoč tekmoval. Premetavalo ga je sem ter tja: od metalurgije do bančništva, prek svetovalne službe do politike. Diplomo, magisterij in doktorat je opravil na treh različnih univerzah. Foto: www.alesfevzer.com

Tokratna Nedeljska gostja bo Alenka Veber, rojeno Babnopoljka, ki se je po tridesetih letih življenja in dela v Ljubljani vrnila v domačo vas. Njeno novo življenjsko obdobje je zaznamovala tudi skrb za mamo Frančiško, ki je zbolela za napredujočo demenco. Slišali bomo iskreno izpoved o življenju z mamo v stari domači hiši, o izgorelosti, osamljenosti, težkih odločitvah in drobnih trenutkih bližine, ki ostajajo tudi takrat, ko besede in spomini počasi izginjajo.

Milan Predan je novinar, bil je dolgoletni urednik in direktor časnika Večer. Nato je prestopil med diplomate in služboval od Trsta do Skopja. Pravi, da imata novinarstvo in diplomacija veliko skupnih točk, čeprav sledita različnim ciljem. Skrajnosti v življenju niso dobre, še najmanj v zunanji politiki, kjer je vehementno postavljanje na eno samo stran lahko nevarno. Novinarjem ne zavida zahtevnih razmer, v katerih delajo, meni pa, da potrebujemo kakovosten in ustrezno financiran javni medijski servis. Z Milanom Predanom o letu, ki ga je kot dijak preživel v Združenih državah, razumevanju slovenskih in svetovnih političnih ekstremov, pa tudi o polnem upokojenskem življenju in družinskem psu Alfu, ki je znal z laježem prekiniti zbrani diplomatski zbor.

Sara Isakovič, nekdanja odlična plavalka, edina Slovenka s plavalno olimpijsko kolajno, psihologinja, nevropsihologinja, govornica, avtorica, predana trenerka mentalnih veščin, zdaj pa predvsem mama, pravi, da je v najboljšem obdobju svojega življenja. Veliko predava, v zadnjem času se je zelo posvetila problematiki zasvojenosti s pametnimi telefoni. Mladi po raziskavah preživijo skoraj pol leta pripeti na ekrane. Študij na elitni ameriški univerzi Berkeley ji je omogočil primerjavo pedagoških pristopov, družinsko popotovanje po svetu pa podarilo širino, ki jo zdaj poskuša predati petletnemu sinčku Maxu. Vedno nasmejana Sara tudi o tem, da zna biti sama s sabo, in o tem, da je z lahkoto sprejela odločitev o koncu izjemne športne kariere. Pa še o marsičem.Sarin glasbeni izbor: Julio Iglesias – Crazy Frank Sinatra – Way you look tonight Michael Bolton – When a man loves a woman Avtor fotografije: www.alesfevzer.com

Več kot 30 let je minilo, odkar je Jan Cvitkovič še v študentskem naselju napisal scenarij za film Rop stoletja. Zanj je prejel Grossmanovo nagrado in dovolj denarja, da je popravil zaganjač na starem wartburgu. In tako se je začelo. Arheolog po poklicu je postal filmar, scenarist, režiser in tudi igralec, čeprav meni, da za igranje ni dovolj dober. V zgodovino slovenskega filma se je zapisal s filmi, kot so V leru, Kruh in mleko, Odgrobadogroba, Arheo, Šiška Deluxe in Družinica. V filmu Gram srca je med ljubljanskimi narkomani iskal kaj lepega. Konec oktobra pride v kinematografe njegov novi celovečerni film Hotel Alkohol. Samooklicani blokovski tip že nekaj let živi v Koprivi na Krasu, v hiši, v kateri je živela njegova nona. Kadar nima projektov, začne fizično delati – v gozdu, vinogradih. To, da vstane ob petih zjutraj in dela, mu ustreza. Prija mu ta normalni ritem življenja. Leta 2008 je izšel njegov pesniški prvenec Lačna žival, še vedno se mu zgodi pesem in ko se, jo napiše, tako kot na Facebooku zapisuje svoje resnične prigode. Te bodo kmalu izšle pri založbi Beletrina, naslov knjige, kot je vedel že davno, pa bo Vse je normalno. Janov glasbeni izbor: Fabrizio De Andrè - Andrea Tomaž Pengov - Črna pega Goribor - Više se ne bojim

Arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko oddaj, reportaž in intervjujev. Še posebej dolg je seznam nedeljskih gostov in gostij, ki so se do zdaj ob nedeljah zvrstili na Valu 202. To pa bo tudi zadnja epizoda poletne serije nedeljskih gostov iz arhiva. Stara je enajst let. Gre še za enega izmed pomembnih dokumentov časa, ki so nastali na Valu 202. Nima veliko ljudi v življenju te sreče, da bi od malih nog vedeli, kaj bodo počeli v življenju in potem vse življenje uresničevali otroške želje. Legendarni Miki Muster je vedel, da bo risal stripe in risanke, z njimi razveseljeval otroke in starejše, in to je počel vse življenje. Čeprav je bilo tudi težko. Oče Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika pa ni le pionir slovenskega stripa in animacije, je tudi naš prvi pevec zabavne glasbe, akademski kipar in karikaturist. Z njim se je leta 2015 pogovarjal Miha Švalj.

Od svojega prvega večjega koncerta leta 1999 v Ljubljani do danes je Tadej Košmerl obiskal nekaj več kot 720 koncertov po vsem svetu.Od leta 2001 se profesionalno ukvarja s prodajo koncertnih aranžmajev, Koncerti.net oboževalcem zagotavljajo prevoz in vstopnico za koncerte po Evropi. So svetovne glasbene zvezde zgodba o uspehu ali zgodba o zaslužku? In kako v lunaparku glasbene industrije, ki je postala instantna, najti smisel? Tadej Košmerl razmišlja o spremembah na koncertnih odrih, povezanih skupnostih oboževalcev in vzgoji svojih treh otrok v “koncertne frike”. Tadejev glasbeni izbor: Bob Dylan - Watching The River Flow Elvis Presley - Walk A Mile In My Shoes The Who - The Real Me

"Bila je enkratna. Po eni strani je bila mogočna ikona, po drugi pa tako srčna in odprta ter preprosta. Imela sem občutek, da sva se družili vsak dan vse življenje.," tako se nedavno preminule Milene Zupančič spominja novinarka Nina Zagoričnik. Z legendarno slovensko igralko je leta 2021 posnela tudi njen zadnji intervju za Val 202. Zdaj ga znova objavljamo. Takrat je Milena Zupančič dejala: "Vsaka dobra zgodba je tudi ljubezenska zgodba, malo žalostna, malo bridka, malo smešna, tako kot življenje."

Profesor doktor Janez Vrečko je velik poznavalec književne teorije, zgodovine in komparativistike. Še vedno je zelo aktiven predavatelj, čeprav je spomladi praznoval že svoj 80. rojstni dan in je že nekaj let uradno upokojen. Zdaj, ko je v Kosovelovem letu prispeval idejno zasnovo za razstavo v Kosovelovi spominski hiši v Tomaju, ga vse preveč enodimenzionalno predstavljamo kot kosoveloslovca, je potožil že pred pogovorom. Janez Vrečko se je namreč v poklicni karieri ukvarjal še z marsičim, od antike do avantgarde iz prve polovice 20. stoletja.

Arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko oddaj, reportaž in intervjujev. Še posebej dolg je seznam nedeljskih gostov in gostij, ki so se do zdaj ob nedeljah zvrstili na Valu 202. In poletje je primeren čas, da si za poslušanje privoščimo tudi kaj takega. Legendarni glasbenik in Ježkov nagrajenec Marko Brecelj je dejal, da je raje kot na vrhu piramide pomemben člen mreže ljudi, ki si prizadeva za trajnostni jutri. Mladinski animator, performer, politični aktivist in mehki terorist, kakor si je pravil, je umrl 4. februarja 2022. Dve leti pred tem pa je Damjana Zorca povabil v prostore koprskega Društva prijateljev zmernega napredka. Nastal je pogovor, ki ga je vredno poslušati večkrat.

Tokratnega Nedeljskega gosta večina pozna le kot Avgusta Demšarja, priljubljenega pisca kriminalnih romanov, ki jih je postavil v slovensko okolje in z njimi poskrbel za preporod slovenskega kriminalnega romana ter priljubljenost tega žanra pri nas. Še več, trinajst kriminalk v katerih je osrednji lik inšpektor Martin Vrenko, velja za najpomembnejši in najobsežnejši slovenski kriminalni cikel. Ko ni Avgust Demšar pa je dr. Tomaž Zupančič, profesor in raziskovalec, ki se ukvarja z razvojem ustvarjalnosti, likovno pismenostjo in didaktiko likovne umetnosti. V svoji nedavno izdani zadnji knjigi, zbirki zgodb Zadnja večerja pa je prvič združil dve svoji veliki ljubezni: obsedenost s kriminalnim žanrom in navdušenje nad konceptualno, sodobno likovno umetnostjo.