Advertise on podcast: Petkova centrifuga

Strah hodi po Evropi. Vse sile Evrope so se združile za sveto gonjo proti temu strahu. In presenečenje, da je strah pred protesti zašel tudi v podalpsko deželo, je približno tako veliko, kot če bi v drugi polovici oktobra napovedali, da bo jutri deževalo. Zato si velja odpreti dežnik, da nas ne zalije količina nepomembnosti.Dodatno čtivo: Analiza protestov v Albaniji | Kosovo 2.0 Fotoreportaža iz Francije | Nik Erik Neubauer Delavci kot artikli in poslovni model | Vroči mikrofon Vida Groznik: Nimamo dovolj elektrike, da bi zgradili inteligenco, ki bi nas pokončala | Odbita do bita Charles Nonne: Vprašanje je, ali bo francoski vladi uspelo dokazati, da so bili izgredi načrtovani | Ob osmih Aleš Delakorda: Proračun ni dovolj realistično zastavljen | Ob osmih Ekskluzivno odkritje srbskih novinarjev | Radar

Dvakrat za in dvakrat proti. Referendum je razdelil Slovenijo, politika ugriznila v prazen lešnik in uprizorila še en teater absurda, svet pa na steroidih umetne inteligence drvi naprej. V tednu, v katerem je bilo veliko hrupa, a tudi nekaj tišine, si Maja Ratej zastavlja vprašanje, kaj bomo iz vsega tega odnesli v naslednji krog.

Evropski prvak v vožnji na čas Primož Roglič si bo v spomin vtisnil trenutek, ko je pred domačimi navijači stal na zmagovalnem odru in prepeval slovensko himno. Pod zastavo, ki jo krasi tudi snežno beli simbol Triglava, je postal čustven. Ob tem si velja v spomin vtisniti še nekaj. Podobo triglavskega ledenika, ki se mu izteka čas. Tega, kar imamo, se običajno zavemo šele takrat, ko to izgubimo. Pa naj gre za uspešno kariero, neokrnjeno okolje … ali pa za solidarnost, pridobljene pravice, medijske vsebine. Ledenik in še kaj sprva počasi, nato pa, nenadoma, izgine.Viri: Uglašeni: skupni radijski koncert 8 postaj Radia Slovenija, 7. 10. 2026 Triglavski ledenik je zaradi podnebnih sprememb skoraj povsem izginil, @mmcrtvslo, 7. 10. 2026  Dnevnik: Znanstvena razprava ali vztrajno zanikovanje podnebnih sprememb v DS-ju?, TV Slovenija, 8. 10. 2026 Iz našega studia: Mijič ne namerava odstopiti, razkril je tudi dogovor s Stevanovićem, IDEA TV, 5. 10. 2026 Branko Grims o dogajanju v Franciji, profil na Facebooku, 6. 10. 2026 Druga jutranja kronika, Prvi, ves teden Ob osmih: Matej Avbelj: Nimamo državnikov, ampak politike, ki nagovarjajo svoje vernike, Prvi, 7. 10. 2026 Prenovljena država, ista domovina, Nova Slovenija, 3. 10. 2026 Zala Tomašič: Kakšno je pa tvoje mnenje?, profil na Facebooku, 5. 10. 2026 Odbita do bita: Jelena Virant Burnik: Pri nakupu pametnih očal bi morali dobiti čelado in navodila za uporabo, Val 202, 9. 10. 2026 N1 podkast s Suzano Lovec: "Slovenijo hočejo spremeniti", N1 Slovenija, 5. 10. 2026 Globus: Človeška cena oboroženih spopadov, TV Slovenija, 6. 10. 2026 Studio ob 17.00: O posledicah triletne vojne med Hamasom in Izraelom, Prvi, 6. 10. 2026 Frekvenca X: Nobelove 2026, Val 202, 7. 10. 2026

Ob vsem kroženju človeške prevzetnosti okoli Sonca je še Donald Trump kdaj videti kot čisto povprečen mucek. Premier Janša kaže napačne slike realnosti, Zoran Stevanović botruje z zanikovalci genocida, minister Rončević bi čez šolo naredil križ. Pahorjanski “nič” na steroidih se izrisuje kot prva žrtev postresničnostne politike po slovensko. So what? Pa kaj?!

Če se samo mrtvi ne bojijo več za življenje, in če Netanjahu med stradanjem Palestincev o Gazi govori o obilju hrane.

Kako si ljudstvo predstavlja oblast, ki vlada že več kot sto dni? Kot utekočinjene številke, ki jih prelivajo iz enega soda v drugega. In ker je večina zaposlenih v sodu javnega sektorja, za katerega oblast ugotavlja, da je prevelik in plesniv, žensk, si zlahka predstavljamo, kako z veseljem se bodo pretočile v operaterke strojev, CNC-programerke, gradbinke, varilke, voznice tovornjakov, skladiščnice in podobno.

Pravijo, da imamo volivke in volivci spomin zlate ribice. Raziskovalci so dokazali, da delamo zlatim ribicam krivico, ker so pametne in imajo dober spomin. V tem tednu se je zgodilo marsikaj, kar ne bi smeli pozabiti.

V tokratnem pregledu o kolesarskih dirkah po Španiji in Franciji ter o smoli. Včasih nas kapljica smole najde hitro in nepričakovano, vsaj v enem primeru pa jo pričakujemo več kot desetletje brez zagotovil, da jo bomo sploh videli. Narava je nepredvidljiva, prav tako človek, katerega prave barve ne morejo prekriti niti sintetična in zdravju škodljiva barvila za fazaniranje.

Na žabi je torej, da jeseni v več referendumih prepozna resno priložnost, da zbere pogum in si s skokom iz lonca morda kupi še nekaj časa, preden jo skrajna desnica (po vsej verjetnosti sklicujoča se na nevidno roko trga) neusmiljeno zabriše nazaj v krop.

Po tednih peklenske vročine in suše je le začelo padati. Padavin je sicer vsaj za zdaj krepko premalo, da bi ublažile katastrofalne posledice. Padalo pa je tudi drugače, z vseh strani, še vedno po predsednici, pa tudi po predsedniku državnega zbora, ki kljub peticiji in napovedanemu referendumu o njegovi razrešitvi »teflonasto« gleda v prihodnost. Ta bo po slovesu naše Milene veliko manj svetla.

Večji del Evrope je v primežu vročine in suše. Je to verjetno že posledica segrevanja našega planeta? Gospodarska škoda bo velika, še posebej v kmetijstvu. Vsaj Sončev mrk smo doživeli, razveselil pa nas je metalec diska Kristjan Čeh z zmago na evropskem prvenstvu.

Ozračje je pregreto. Tudi figurativno. In pregreto ozračje bo pustilo za sabo suše in poplave. Tudi figurativno.

Rumena. To bi bila zagotovo prevladujoča barva tedna. Rumena majica, rumeni ognjeni zublji, rumena izžeta in izsušena pustinja travišč, ki klonijo pod novim vročinskim valom. K rumeni lahko, kakopak, kot vodilno metaforo tedna primaknemo še ogenj. Od tistega, ki ta hip pustoši na toliko delih sveta, do tistega v nas, ki kdaj ugasne in se – kot se za poletje spodobi – znova prižge.

Svetovno nogometno prvenstvo je končano, vojne pa se nadaljujejo in celo stopnjujejo. »Trump je že desetkrat začel in končal napade na Iran in zelo verjetno se bo to nadaljevalo tudi v naslednjih mesecih,« pravi profesor na ekonomski fakulteti Marko Jaklič. Plovne poti se zapirajo, vlade se pripravljajo tudi na najbolj črne scenarije. Medtem se slovenska javnost ukvarja z novimi eskapadami slovenske politike. Meje so padle tako globoko, da dna niti ne vidimo več, ugotavljajo analitiki, ki napovedujejo še eno politično vročo jesen. Državljane čakajo lokalne volitve in štirje referendumi.

Izvedeli bomo, zakaj policisti vsak dan nosijo pištole in zakaj peki tudi v največji poletni vročini sleherni dan zakurijo krušno peč. Pa tudi to, kako državotvorni so slovenski politiki, ko si polena mečejo pod noge ne samo doma, ampak tudi pred tujci. Kako bomo morda namesto druge Švice kmalu postali vsaj polovična Švica?