Advertise on podcast: Vroči mikrofon

Izkoriščanje paragvajskih delavcev v ilegalni tovarni cigaret v Lendavi, težke razmere migrantskih delavcev iz tretjih držav ter stavka Woltovih dostavljavcev … Migrantski in platformni delavci vse bolj postajajo le artikli, poslovni model in plen kriminalnih združb, pred katerimi jih država ne zna ali noče zaščititi. Kaj sploh še lahko naredimo? Kako delavcem, ki ne poznajo lokalnih predpisov in svojih pravic, pomagajo na sosednjem Hrvaškem? Sogovorniki: Goran Lukić, vodja Delavske svetovalnice Filip Pračić, iniciativa "Pravo na grad" Dostavljalci platforme Wolt

Eden od načinov, kako se želi Evropska komisija približati in prisluhniti državljanom držav EU, so tudi državljanski forumi, ki jih zadnja leta organizirajo v Bruslju. Vsake toliko časa izžrebajo okoli 150 ljudi, jih povabijo na sedež Evropske komisije in tam potem razpravljajo o različnih aktualnih temah, izpostavijo največje težave s katerimi se soočajo in predlagajo rešitve. Konec septembra je v Bruslju potekal deveti državljanski forum na temo demokratične odpornosti, na katerem sta sodelovala tudi dva Slovenca. Kako poteka neposredna, participativna demokracija EU v praksi je v Bruslju preveril Miha Švalj.

Novinarka, režiserka in učiteljica Ruwaida Amer je svoje življenje od rojstva do zdaj preživela zaprta skupaj z dvema milijonoma drugih Palestincev v Gazi. Stara je 35 let, povprečna starost v Gazi je bila še pred začetkom pokola več kot 73.000 civilistk in civilistov manj kot 20 let. Od samega začetka je novinarsko spremljala to, kar je Netanjahu opredelil kot odpiranje vrat pekla. In ta vrata so v palestinski novinarki še vedno odprta. Tudi v Ljubljani, kjer je obiskala Festival migrantskega filma, se niso zaprla, pravi da se ne spomni niti enega trenutka, ki ne bi bil grozljiv. Kaj pomeni biti "človeška žival", kot Palestince označujejo nekateri izraelski politiki? Kaj pomeni gledati otroke stradati? Kaj pomeni biti sam lačen, prestrašen, na tleh, ko umirajo številni tvoji bližnji?

Pogojevanje pravice do denarne socialne pomoči z družbeno koristnim delom je tema enega od štirih nedeljskih referendumov. Ker je vprašanje volivcem zgolj načelno, ni mogoče predvideti, kdo bi taka dela moral opravljati, kako naj bi izvedba te ideje potekala v praksi in kakšen naj bi bil namen takega dela. Obstoječa zakonodaja za pridobitev in ohranitev denarne socialne pomoči je namreč že sedaj zelo stroga. Nekaj poudarkov iz obstoječega sistema in nekaj dilem ob morebitni uvedbi doslej še neobstoječega sistema družbeno koristnega dela predstavimo v Vročem mikrofonu.

"Streljal bo," je Leila Al Shammary šokirano spoznala med enim od nasilnih dogodkov, ki jim je bila priča med svojim zadnjim obiskom Zahodnega brega. V vasi blizu Hebrona je dokumentirala požige, napade in streljanja na Palestince in uničevanje njihovih domov. Ko je v nekem trenutku počilo v bližini palestinske hiše, je naboj zadel tla tik pred njo. Prestrašena je obstala. Izraelski vojak, ki je streljal, se je glasno zasmejal. Z laserjem je nameril še v njeno srce. To ga je zelo zabavalo. Videla je, kako so prišli in uničili vas ter Palestince, ki so se potem, ko so jim porušili domove, zatekli v jame.

Svet je vse bolj nepredvidljiv. Vojne in mednarodne krize se množijo, njihovi učinki pa segajo daleč čez bojišča – od cen energije in nafte do migracij in evropske politike. Kaj se v resnici dogaja na terenu? Kam vodi svet, v katerem je kriz vse več, odgovorov pa vse manj? Kako znova naravnati geopolitične kompase – kdo in zakaj jih je pravzaprav izgubil? Epizoda je bila posneta v okviru Avdiofestivala 2026, pred publiko v ljubljanski Cukrarni. V debati so sodelovali: Dario Špelić, zgodovinar in novinar, Hrvatski radio Mojca Širok, dopisnica RTV Slovenija iz Rima Aljaž Vrabec, novinar časnika Delo Priporočamo tudi: Dario Špelić: Vojno je preprosto začeti, veliko težje jo je končati Mojca Širok: Reportaža z Lampeduze  Aljaž Vrabec: Reportaža iz Sirije

Smo na poti k novemu Frankensteinu, ki ga ne bomo znali več nadzorovati, ali pa smo vstopili v novo renesanso? Tako se sprašujejo mnogi ob aktualnem bliskovitem napredku umetne inteligence. Na eni strani se vrstijo opažanja, da prehajamo v nove čase, ki bodo zelo drugačni od tistih, ki smo jih bili vajeni, da bo marsikaj potekalo veliko hitreje in učinkoviteje; a kaj če bo iz enačbe proti svoji volji izvzet tudi človek? S čim imamo dejansko opravka?Sogovorniki: Matej Huš, doktor fizikalne kemije in raziskovalec na Kemijskem inštitutu, ki se ukvarja z znanostjo in tehnologijo ter spremlja tudi razvoj umetne inteligence. Matjaž Humar, raziskovalec na Institutu Jožef Stefan, kjer se ukvarja z biofotoniko, laserji in miniaturnimi optičnimi napravami, pri svojem raziskovalnem delu pa vse bolj uporablja tudi umetno inteligenco. Martin Žnidaršič, dolgoletni raziskovalec umetne inteligence in strojnega učenja na Odseku za tehnologije znanja Instituta Jožef Stefan. Andrej Bauer, matematik in raziskovalec na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki se v zadnjem času intenzivno ukvarja s tem, kako umetna inteligenca spreminja matematiko. Ernest Ženko, filozof in vodja Centra za odgovorno rabo umetne inteligence v Kopru, kjer se posveča širšim družbenim, okoljskim in etičnim vprašanjem, ki jih prinaša razvoj umetne inteligence.

Minevajo tri leta od napada Hamasa na Izrael. Ta je z brezkompromisnim vojaškim odzivom sprožil novo eskalacijo širše krize na Bližnjem vzhodu. Gaza je porušena, ubitih je na desettisoče civilistov, konflikti, predvsem ob podpori ZDA Izraelu, pa so se razširili po vsej regiji. Že več mesecev traja tudi vojna v Iranu. Dogajanje močno vpliva na geopolitična razmerja in svetovno gospodarstvo, v Evropi pa zaradi zaprtja Hormuške ožine spremljamo rekordne cene nafte. Tudi pogajanja o koncu vojne v Ukrajini se ne premaknejo v smeri miru, medtem se povezujeta EU in Kanada. Geopolitične razmere v dneh zasedanja Generalne skupščine ZN in srečanja Donalda Trumpa s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom analizira Dario Špelić, zgodovinar in novinar hrvaškega nacionalnega radia, poznavalec Bližnjega vzhoda ter avtor posebne serije podkasta Prva linija o Iranu. POVABILO: Izgubljeni geopolitični kompasi Pridružite se zunanjepolitični debati na Avdiofestivalu Radia Slovenija! Dobimo se v ponedeljek 28. septembra ob 16.05 v ljubljanski Cukrarni.  Brezplačne vstopnice si lahko rezervirate tukaj.

Prav to se sprašujejo v Kamniku z okolico, kjer je v začetku septembra že drugič v manj kot letu dni veljal ukrep obveznega prekuhavanja pitne vode. Ta je danes znova skladna, precej težje pa je odgovoriti na vprašanje, zakaj se težave ponavljajo. Prebivalci izgubljajo potrpljenje in zaupanje v kamniško pitno vodo, na občini pa trdijo, da je njihova voda najbolj kakovostna pri nas.Sogovorniki: Lara in Mitja, občana Kamnika in Komende  Rok Novak, občan in občinski svetnik Matej Slapar, župan občine Kamnik Manca Cvirn, namestnica direktorice Komunalnega podjetja Kamnik Katarina Česnik, društvo CIPRA Slovenija – društvo za varstvo Alp Klara Kopše Zorko, vodja oddelka za pitne in kopalne vode v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano Vido Kregar, Jamarski klub Kamnik Če imate tudi vi vprašanje ali temo, za katero menite, da bi se ji morali posvetiti, nam jo predlagajte. Pišite nam na [email protected].

Participativni proračun je do lani uvedlo najmanj 66 slovenskih občin. Prebivalci lahko v okviru postopka sami predlagajo projekte, za katere menijo, da bi izboljšali okolje, v katerem živijo. Kakšni so rezultati, kako poteka postopek, kje so težave in zakaj si nekatere občine prizadevajo za uveljavitev tega procesa neposredne demokracije? Sogovorniki: Alenka Blazinšek Domenis, koordinatorka projekta Stičišče Središče Tadej Beočanin, župan Občine Ajdovščina Simon Delakorda, prebivalec Občine Logatec

Mira je šla na Žale prižgat svečo možu, ki je umrl zaradi kokaina. Ta je bil včasih droga elite, danes pa je zelo dostopen. Na začetku ga je jemal dvakrat, trikrat na teden, ko sta šla kam ven. Nekoč visok in močan uspešen moški je na koncu shiran, poln ran, v plenicah končal na invalidskem vozičku. Ko je doživel septični šok, še ni dopolnil 40 let. Drugačno zgodbo pa ima Nataša, ki je jemala amfetamine. V primerjavi z možem, s katerim ima štiri otroke, ob tem ni pila še alkohola. Bilo je polno nasilja. Ko so jima odvzeli otroke, sta oba prenehala uporabljati droge, se ločila in uredila življenje. Nataši bodo zdaj vrnili otroke. V otroštvu je bila žrtev spolnih zlorab, spid ji je dal občutek samozavesti in moči, toda še več ji je vzel. Na Društvu UP, kjer tistim, ki so se znašli v težavah zaradi drog in alkohola, zagotavljajo tudi brezplačne psihoterapije, pravijo, da najbližji ob odvisnikih pogosto čutijo sram, žalost, stisko, tudi jezo."Ta droga je sranje" - prva postaja, v kateri lahko slišite tudi zgodbo komaj polnoletne odvisnice, ki prebija skozi življenje na dnu, polnem zlorab, posilstev, kriz, slabosti, hlepenja po novih odmerkih. "Ta droga je sranje" - druga postaja, v kateri so spregovorili tudi odvisniki, s katerimi smo se pogovarjali na Metelkovi v Ljubljani.

Komaj se je zagnalo novo šolsko leto, že je slovensko šolstvo doživelo dva pretresa. Skrb vzbujajoč padec rezultatov PISA ter napoved ukinitve devetletke in vrnitve osemletke. Pa je glavna težava za pešanje pismenosti pri mladih res v sami strukturi osnovne šole in ali je mogoče tako korenito spremembo, kot je vnovična uvedba osemletke, izpeljati praktično čez noč? Kaj bo vrnitev osemletke pomenila za otroke iz manj spodbudnih okolij, kaj se dogaja z avtoriteto učitelja in merili znanja ter kako v šolo vrniti več odgovornosti, vztrajnosti in pomena znanja? Predlagane spremembe v osnovnih šolah bo v tokratnem Vročem mikrofonu pokomentirala dolgoletna ravnateljica Osnovne šole Lava v Celju Marijana Kolenko, ki se je prav te dni po 21 letih vodenja šole upokojila. Poglavja: 00:00:10 Namesto uvoda: Kaj so po šolah urejali tik pred začetkom šolskega leta? 00:02:01 Zakaj tako porazni rezultati slovenskih mladih na raziskavi PISA? 00:05:24 Številni današnji otroci so ob vstopu v osnovno šolo govorno osiromašeni 00:07:17 Zakaj je bralna pismenost tako temeljna za življenje? 00:10:13 Odzivi učiteljev in ravnateljev na napoved o vnovični osemletki in ukinitvi devetletke: To je šokantno! 00:13:24 V kaj se je po vseh 'lepotnih' popravkih sprevrgla devetletka? 00:17:49 Kaj bi manko enega leta ob vstopu v šolo pomenil za otroka? 00:20:23 O pomanjkanju kadra in ali bodo mikrodokazila rešila problem? 00:23:55 Kako učiteljem vrniti avtoriteto? 00:26:52 Kako naj v šolo vrnemo delovno etiko in osebno odgovornost? 00:29:48 Je bila ustava kot popotnica prvošolčkom posrečena poteza? 00:32:02 Kaj pa naprej – po upokojitvi?

Predstavljajte si: dobite sporočilo dostavne službe, da boste prejeli paket, ki ga je treba odkupiti. Ker veliko naročate prek spleta, niste prepričani, ali ste kaj naročili. Znesek odkupnine pa ni visok, nekaj deset evrov. V tem času namesto vas doma nekdo drug prevzame in plača paket. V njem pa je v resnici ničvreden predmet, ki ga je poslalo podjetje izven meja Evropske unije. Kaj lahko v tem primeru oškodovanec sploh naredi? Odgovore smo iskali na Zvezi potrošnikov Slovenije, Tržnem inšpektoratu, Policiji in tudi na Pošti Slovenije, ki je enemu izmed takšnih podjetij brezplačno dodelila posebno poštno številko.

Antifašistični tabor na Peršmanovi domačiji pri Železni Kapli je lani prekinila kontroverzna akcija avstrijske policije, ki še vedno ni dobila pravega epiloga. Mladi koroški Slovenci letos tradicionalni tabor organizirajo ob Zablaškem jezeru, približno 30 kilometrov od Celovca. Kakšno je vzdušje med 160 udeleženci, kako je z varnostjo, o čem se pogovarjajo, kako vidijo razmere v Avstriji in Sloveniji ter kaj jih skrbi na evropski in globalni ravni? Zapiski: Peršmanova domačija v risoromanu Študentska gledališka predstava Peršman Oltar antifašizma

Ministra za zunanje in evropske zadeve Toneta Kajzerja smo gostili v radijskem studiu v nedeljo 30. avgusta. Po 30. posvetu slovenske diplomacije in tik pred začetkom 21. Blejskega strateškega foruma. Pa tudi pred pohvalo izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja na omrežju X, namenjeno premierju Janezu Janši, ker naša država ni podprla skupne izjave EU, v kateri bi ta obsodila nadaljevanje izraelske gradnje na nezakonito zasedenih palestinskih ozemljih. Nataša Štefe se je z ministrom pogovarjala o perečih premikih zunanje političnih stališč do Izraela, o pričakovanjih pred Blejskim forumom, o prihodnosti Evrope in Evropske unije, o pogledih na vojno v Ukrajini in o usklajenosti oziroma neusklajenosti slovenske zunanje politike.