Advertise on podcast: Svet kulture

V današnji oddaji najprej o nagrajencih 74. berlinskega filmskega festivala, ki se je sklenil včeraj. V glavnem tekmovalnem programu za zlatega in srebrne medvede se je potegovalo 20 filmov, med njimi dva prvenca in dva dokumentarca. Zlatega medveda za najboljši film je prejel dokumentarec Dahomey francosko-senegalske režiserke Mati Diop. V oddaji boste izvedeli tudi več o gostovanju romunskega književnika Mirecee Cartarescuja na festivalu Literature sveta – Fabula.

Na odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor bodo izvedli sicer zelo redko izvajano delo Lastovka Giacoma Puccinija, naslednji dan pa bodo v SNG Maribor premierno uprizorili vsem dobro poznano Molièrjevo žlahtno komedijo Tartuffe. Sinoči se je v Sloveniji mudila tudi nizozemska pisateljica in pesnica Gerda Blees, nekaj besed pa namenjamo tudi literarnemu dogodku Smrt ni moja zadnja beseda, ki bo v prostorih Slovenske matice zaznamoval drugo obletnico napada na Ukrajino. Vabljeni k poslušanju!

Razstava Vincenta Van Gogha, ki je v Rimu požela izreden uspeh, saj si jo je ogledalo 600 tisoč ljudi, bo zdaj z nekaj novostmi na ogled v naši bližini – v Trstu. V muzeju Revoltella so na ogled postavili več kot 50 del, ki ponujajo vpogled v razvoj umetnikovega izražanja: od črno belih risb ljudi iz socialnega roba, do prepoznavnih barvitih pokrajin in portretov. Predstavljamo tudi 4. koncert cikla Carpe Artem ter knjigo o cerkvi v vasi Soča, ki jo je zaznamovalo umetniško ustvarjanje v času prve in druge svetovne vojne.

Mednarodni dan maternih jezikov, nastal na Unescovo pobudo, je letos v znamenju večjezičnega izobraževanja kot stebra medgeneracijskega učenja. V dvorani Društva Slovenskih pisateljev so napovedali literarno-pogovorni večer s pisatelji slovenskega in italijanskega jezikovnega prostora, Janijem Oswaldom, Ferijem Lainščkom, Dušanom Jelinčičem in Zlatko Obed. Mi pa se posvečamo še sedmi umetnosti: bili smo na premieri nove slovenske milo rečeno provokativne črne komedije Jama, prepletene s kriminalko, slasherjem in špageti vesternom. Težko vas bo pustila ravnodušne, v katerikoli smeri že. Gremo tudi v Berlin, kjer poteka 74. mednarodni filmski festival, do konca so ostali le še trije dnevi in pet tekmovalnih filmov. Tudi letos je program žanrsko zelo raznovrsten, tudi z dokumentarnimi filmi.

Odhajamo v Berlin na 74. mednarodni filmski festival, od koder se s filmskimi priporočili oglaša poročevalka Ingrid Kovač Brus. V nadaljevanju se odpravljamo v Novo Gorico na razstavo prostorske instalacije nagrajencev festivala Pixxelpoint: Andreja Štularja in Janeza Grošlja. V Gallsuovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bosta nastopila filozofa Slavoj Žižek in Jure Simoniti.

Predstavljamo knjižne izdaje, ki jih je ob 160-letnici ustanovitve med bralce poslala Slovenska matica, in se podajamo v Novo mesto, kjer je v Dolenjskem muzeju na ogled arheološka razstava, ki povezuje zanimive zgodbe treh Negovskih čelad iz starejše železne dobe. Slišali boste tudi izjavo režiserja Christopherja Nolana, ki je sinoči ob prejemu britanske filmske nagrade za najboljšo režijo za film o očetu atomske bombe Juliusu Robertu Oppenheimerju spregovoril o vnovični potrebi po jedrskem razoroževanju.

V pravljicah in predstavah mrgolijo lisice, jeleni, psi in mačke, celo zlate ribice in hrošči. Kaj pa insekti – obadi, klopi in komarji? Tudi oni imajo pravico do zgodbe, polne ljubezni in dogodivščin! Tako pravi Vít Peřina, avtor mednarodno nagrajene češke radijske igre za otroke, ki je zdaj dobila slovensko preobleko. V nedeljo ob 8.05 prihaja na Prvi program Radia Slovenija. V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu pa predstavljajo novo premiero, nastalo po enem najbolj prepoznavnih literarnih del prejšnjega stoletja, romanu Tujec Nobelovega nagrajenca Alberta Camusa. Absurden odnos med človekom in svetom, vprašanja etike in morale, pa tudi obsodba smrtne kazni so iztočnice, ki jih v pretres ponuja tržaški režiser Franco Pero. In še o romanu Zdenka Kodriča, ki je ob družbeni kritiki in psihološko izdelanih likih zgodovinska dejstva pretopil v literarno fikcijo in na čezoceansko pot poslal Ladjo Maribor.

V Berlinu se bo nocoj s filmom Take majhne stvari, ki ga je po romanu irske pisateljice Claire Keegan, beremo ga tudi v slovenskem prevodu, posnel Tim Mielants, začel 74. filmski festival. V filmu glavno vlogo očeta, ki preživlja družino s prodajo premoga, odigra Cillian Murphy. V SNG Opera in balet Ljubljana bodo nocoj uprizorili tango opero María de Buenos Aires skladatelja Ástorja Piazzolle. Nekonvencionalna operno-plesna uprizoritev temelji na tako imenovanem novem tangu in ustvarja razpoloženja, ki lahko pri občinstvu vzbudijo različna močna čustva. Aprila lani je bil na odru Stare mestne elektrarne v Ljubljani na ogled performans Ne me silit, da povem, kaj mislim plesalke in performerke Anite Wach. Danes bo na istih odrskih deskah premiera spremenjene različice predstave z naslovom Ne me jbt.

Potem ko je umetna inteligenca začela ustvarjati dela, ki so lahko tudi umetniška, so se začela pojavljati vprašanja o njihovem lastništvu, avtorstvu in avtentičnosti. Kaj pa če bi enako delo umetne inteligence izvedli ljudje? Ali bi bili odgovori jasni? Ta dilema je v ospredju razstave umetnika The Mihe Artnaka z naslovom Last. V oddaji tudi o Metliški cehovski knjigi, ki sodi med najstarejše cehovske registre s slovenskimi besedili. V tej knjigi pa so morala biti pravila jasna in razumljiva.

Na današnji dan tradicionalno preganjamo zimo in se veselimo prihajajoče pomladi - tudi tako, da se našemimo. Pri tem so pogoste lokalne tradicije - agent, petêlin, košuta, Huhu, policaj, ta star in ta stara, ta lep in ta lepa ter konji so na primer liki, ki sestavljajo skupino ponikovskih mačkar. Če se boste na današnji pustni torek mudili v središču Ljubljane, lahko zavijete v Slovenski etnografski muzej, v katerem je na ogled razstava teh zanimivih pustnih likov. Predstavljamo pa tudi novo postavitev v Grafičnem kabinetu Bogdana Borčića v Galeriji Božidar Jakac.

Ste vedeli, da so številka ena vzponov v Himalaji Poljaki? Tudi o tem bomo lahko kaj slišali in videli na 18. Festivalu gorniškega filma. Začenjajo pa ga s projekcijo dokumentarno-igranega filma Viharnik z roba, 100 let Skalašev, ki med drugim predstavi začetke slovenskega alpinizma. Festival bo v Ljubljani, Domžalah, Radovljici in Celju do sobote ponudil projekcije 35-ih filmov z vsega sveta, pripravljajo pa tudi predavanja in razstavo. Mi predstavljamo še nove izdaje zbire Lambda gejevske in lezbične poezije in proze založbe Škuc.

V daljno preteklost se bomo danes poglobili z inkunabulami, ki jih v javnih in zasebnih zbirkah hranijo na Goriškem. »Matura ni Dogodek v mestu Gogi, čeprav dijaki pišejo esej za Zaprtimi vrati. Za nekatere je to pisanje lahkotno kot ples na Veliki briljantni valček, za druge pa težaško delo kot v Našem skladišču.« Tako v Gledališču Koper napovedujejo nocojšnjo premiero z naslovom Odprta vrata v maturo 2024. Kekec in škrat Skovik, je nova opera za otroke, ki bo premiero doživela nocoj v Cankarjevem domu v Ljubljani. »Kekec se mi zdi prava oseba za današnji, etično in informacijsko precej onesnažen svet. Trmasto sledi nareku svojega srca, iskreno veruje v tovarištvo ter zna sočustvovati s tistimi, ki so jih odrasli prizadeli in so se zaradi pohlepa znašli v stiski,« je zapisal libretist Milana Dekleva, glasbo je napisal Tomaž Habe. Vabimo vas k poslušanju!