1231917842
Zgodbe

Advertise on podcast: Zgodbe

Rating
★★★★★
5
from
1 reviews
Categories
Country
United States
This podcast has
100 episodes
Language
Slovenian
Explicit
No
Date created
2017/05/01
Latest episode
2026/11/01
Average duration
16 min.
Release period
13 days

Description

Podkast Vala 202 z dodano vrednostjo. Poglobljeno in angažirano pripovedujemo zgodbe. Originalnih junakov, izjemnih dogodkov, drobnih in velikih zapletov. Zgodbe nekega časa, življenja in družbe.

Unlock Zgodbe podcast Email contact info,
Listeners & Audience details

Email contact information

Direct podcast contact details

Listeners

Audience numbers & engagement insights

Audience details

Podcast Insights

Podcast episodes

Check latest episodes from Zgodbe podcast


Žal mi je, ker sem vam moral prav jaz sporočiti novico, da bomo nekega dne vsi umrli
2026/11/01
Legendarni danski radijski in televizijski voditelj Mikael Bertelsen predstavlja nov format intervjuja, ki si ga je zamislil in izpilil do podrobnosti, to je posmrtni intervju. Zgodbe o intervjujih, skrivnostih, zakonitostih in zakulisjih nastajanja intervjujev pripovedujejo: pisateljica Erica Johnson Debeljak, upokojeni generalmajor Ciril Zabret in klinični psiholog dr. Aleksander Zadel. Omizje o intervjujih smo izvedli in posneli 28. 9. 2026 na Avdiofestivalu Radia Slovenija. Povezave do intervjujev: Ciril Zabret: General, ki se je uprl  Erica Johnson Debeljak: Moj glas je najmočnejši, če pišem avtobiografsko Mikael Bertelsen, daljši intervju na MMC RTV Slovenija Foto: Zadnja beseda (zajem zaslona) Poglavja: 00:00:01 Uvod: intervju je radiu pisan na kožo00:01:46 Intervju s pevskim zborom in pralnim strojem00:05:10 Erica Johnson Debeljak: »To je bila moja najboljša izkušnja z intervjujem, med snemanjem sva s Tatjano postali skoraj prijateljici.«00:10:27 Ciril Zabret: Odločitev za intervju je zorela dvanajst let. Zakaj ta intervju diši po kokošji juhi?00:17:30 Aleksander Zadel: »Živimo v voajerističnem in ekshibicionističnem svetu.«00:19:41 Mikael Bertelsen o posmrtnem intervjuju00:31:29 Aleksander Zadel o posmrtnem intervjuju in našem odnosu do smrti: »O tem se moramo pogovarjati.«00:33:05 Ciril Zabret: »Če bi me povabili, da nastopam v posmrtnem intervjuju, bi sprejel ponudbo in odgovarjal na vprašanja.«00:33:51 Zadnjo besedo ima Erica Johnson Debeljak, ki pravi: »RTV je tako pomembna in ključna za skupnost, da se moramo boriti zanjo.«
Migrantski delavci: Namesto države pomagajo nevladniki in tudi RKC
2026/10/28
V Dragatušu se je del krajanov uprl naselitvi filipinskih delavcev v župnišče, ki pa so jim predstavniki Cerkve stopili v bran. Na Hrvaškem že organizirajo maše v jeziku tagalogu, nevladniki pa so za migrantske delavce iz tretjih držav pripravili poseben priročnik. Medtem ko države zaostrujejo pogoje za tujce, ki jih gospodarstva nujno potrebujejo kot delovno silo, jim pri vključevanju v družbo in uveljavljanju pravic pomagajo nevladne organizacije in tudi Rimskokatoliška cerkev. Zapiski: Tednik: Kam s filipinskimi delavci? Vroči mikrofon: Delavci kot artikli Hrvaški priročnik za migrantske delavce
Norveška: S Korošcem Miho o urbanizmu in arhitekturi
2026/10/09
Miha Zanoškar je arhitekt in urbanist iz Slovenj Gradca, ki že 12 let živi in dela na Norveškem. Trenutno je zaposlen na eni od občin v okolici Osla. V kavarni na strehi ene najvišjih stavb v državi se pogovarjamo o skandinavskem pristopu k prostorskemu načrtovanju, razmerah v gradbeništvu in prometu, pa tudi o slovenskem društvu Triglav. Zapiski: Jo Hesthagen: S kraljem so igrali tudi karte Z Novomeščanom Ernijem nad Oslom Katja Franko: Tudi v Evropi vidimo Trumpove tendence Norveški paradoks med nafto in ekologijo
Norveška: S kraljem so igrali tudi karte
2026/09/04
Jo Hesthagen je doma iz norveške gorske pokrajine Lom. Živi in dela v Oslu. Vojaški rok je služil v kraljevi gardi v času pokojnega kralja Haralda. Kraljevsko karizmo ceni, do monarhije pa je zadržan. Pogled na svet je z gora drugačen – delovna etika in tudi trma sta del norveškega značaja, vendar je treba znati tudi uživati. Zapiski: Z Novomeščanom Ernijem nad Oslom Intervju s Katjo Franko, slovensko pravnico na Norveškem Reportaža: Norveški paradoks med nafto in ekologijo
Norveška: Z Novomeščanom Ernijem nad Oslom
2026/08/21
Novomeščan Ernest Nikolaj Padevski živi v Oslu že deset let, kjer dela kot cenjen pekovski mojster. Po jutranji izmeni nas je popeljal na hrib Ekeberg - na točko nad mestom s čudovitim pogledom na fjord, kjer je slikar Edvard Munch dobil navdih za slavni Krik. Ob razgledu na sodobno arhitekturo, neokrnjeno naravo, skakalnico na Holmenkollnu in unikatne savne v zalivu nam Erni razkriva podrobnosti norveškega vsakdana in ga primerja z življenjem v Sloveniji. Zapiski: Norveški paradoks med nafto in ekologijo Zelena luč: električna mobilnost v Oslu Katja Franko: Tudi v Evropi vidimo Trumpove tendence
Zagreb: Proletarci vseh dežel, kdo vam pere nogavice
2026/08/07
Zagreb je zanimivo mesto tudi zaradi grafitov – tako klasičnih napisov na zidovih kot bolj umetniških poslikav. Pionir tamkajšnje grafitarske scene Krešimir Golubić (Leon GSK) nas vodi po hrvaški prestolnici, kjer imajo tudi posebno street-art ulico. “Proletarci vseh dežel, kdo vam pere nogavice,” pa je še vedno kulten zagrebški grafit.Zapiski: Instagram profil Leon GSK Zgodbe: Muzej novega vala v Zagrebu Zgodbe: Projekt Spomenar Komadi: Pit i to je Amerika
Spomenar: Ko umetna inteligenca obudi vašo in našo mladost
2026/07/27
Retro je hit tudi na družbenih omrežjih, vendar je večina poskusov ustvarjanja vizualnega časovnega stroja s pomočjo umetne inteligence precej neposrečenih. Projekt Spomenar zagrebškega režiserja Filipa Filkovića je prepričljiva izjema. S spretno režijo, premišljeno uporabo avtorskih materialov in vživetim pripovedovanjem je ustvaril AI video posnetke, ki nas vračajo v čas vaše in naše mladosti. Zapiski: Instagram profil projekta Spomenar Spomenar: Vrnitev analogne generacije Spomenar: Ko je sonce iskalo senco Spomenar: Otroška soba Spomenar: Živčara Spomenar: Trgovina osemdesetih Frekvenca X: Spomini
Tri milijone vbodov za koroški megagobelin
2026/07/17
Na Ravnah na Koroškem je 14 žensk skoraj desetletje šivalo veliki gobelin z nenavadnim motivom motnje na televizijskem zaslonu. Slikarka Katja Felle je upokojenke navdušila za projekt, v katerem so v 11.704 urah šivanja naredile kar tri milijone vbodov ter porabile več kot 15 kilometrov prejic v 50 barvnih odtenkih. V Slovenj Gradcu zdaj začenjajo šivati nov veliki gobelin, katerega motiv je ustvarila umetna inteligenca.Gobelin so pod mentorstvom Katje Felle šivale: Mira Blodnik (rekordnih 1708 ur), Silva Dover, Marija Veržun, Marija Mravljak, Senija Grenko, Tatjana Pečečnik, Vida Jaušovec, Nada Jakopin, Jožica Mikic, Jelka Lečnik, Romanca Šart, Metka Slivnik in Zvonka Božič.  Foto: Nika Hölcl Zapiski: Ime tedna: Katja Felle Proces šivanja - reportaža lokalne TV
Komadi: Solinar
2026/06/22
Postojnčanka Silva Bajc je bila na seminarju v Strunjanu. Pod večer se je sprehodila po zapuščenih solinah in napisala enega najlepših slovenskih komadov. Besedilo je poslala skupini Faraoni, pokojni Enzo Hrovatin pa je verze uglasbil in zapel na Melodijah morja in sonca leta 2001. Solinar ni zmagal, uspešnica “za poroke in pogrebe” je postal šele z leti. Tam, kjer “le galebi krožijo v siju sončnega objema”, je Solinarja posebej za Val 202 zapel Slavko Ivančič. Zapiski: Originalna izvedba Faraonov iz leta 2001 Komadi: Daleč je za naju pomlad Komadi: Na dnu morja
Komadi: Tista zakartana ura
2026/06/15
Leopold I. je ob 70-letnici Vlada Kreslina za Izštekane napisal predzgodbo komada Tista zakartana ura. Srebrna ura, ki jo je Vladov dedek prinesel s soške fronte in jo kasneje zakartal, se je po dolgih letih sicer vrnila h Kreslinovim v Beltince, a kaj se je s to isto uro dogajalo med vojno? Raper iz Gornje Radgone pripoveduje (protivojno) zgodbo, kako “padajo, padajo srca in križi, mladi fantje na Soči, Nadiži.” Zapiski: Tista zakartana ura - Leopold I. na Izštekanih 2023 Tista zakartana ura - Vlado Kreslin (originalna zgodba) Komadi: Gledal tvoje sem oči sanjave Komadi: Daleč je za naju pomlad
Komadi: Pit i to je Amerika
2026/06/08
Mile Rupčić je zagrebški igralec in kantavtor, ki živi v ZDA. Napisal je zgodbo o svojem hrvaškem dedku, ki je pred stoletjem delal v ameriških rudnikih. Komad je za svojega vzel celo kultni Johnny Štulić, frontman skupine Azra. Pit i to je Amerika tako ostaja praktično edini večji hit legendarne zasedbe jugoslovanskega novega vala, ki ga ni napisal Štulić sam. Njegova hkratna romantizacija in kritika ameriške družbe pa je v času Donalda Trumpa morda še aktualnejša kot ob nastanku pesmi.Zapiski: Mile Rupčič-Pit i to je Amerika Azra-Pit i to je Amerika Mile Rupčić in Azra-Linda Lane
Komadi: Maribor (Reka puna klora)
2026/06/01
Preporod je mariborska skupina, ki je nastala pred 50 leti. Ime so si nadeli po peči, ki so jo izdelali zaporniki. Svojemu industrijskemu mestu so posvetili komad, v katerem je “reka puna klora” simbol Maribora. Melodija je ljudska, besedilo je napisal pokojni Smiljan Kreže, komad pa obožuje tudi navijaška skupina Viole. Pripovedujejo, igrajo in pojejo: Boris Bobek, Sašo Stojanovič, Darko Čerič in Luka Kreže. Zapiski: Maribor (Reka puna klora), originalna verzija Komadi: Zarjavele trobente Komadi: Proleter
Komadi: Na dnu morja
2026/05/25
Maša Bogataj (Masharik) je napisala komad o iskanju notranjega miru, iskanju mentalnega zatočišča, kamor se lahko umaknemo pred vrvežem. Ker je Maša tudi potapljačica, si ob navdihu Georgea Harrisona idealno milino in tišino fiktivno zamišlja na dnu morja. Čeprav bi številni tam radi ostali morda celo za zmeraj in obteženi s kamnom, to še zdaleč ni samomorilski komad. Zapiski: Videospot Na dnu morja (na 1:41 na Mašino ramo spontano prileti hrošč) Komadi: Argentina Komadi: Daleč je za naju pomlad
Komadi: Argentina
2026/05/18
Urša in Jure Mihevc (Fed Horses) pripovedujeta, igrata in pojeta družinsko zgodbo. Heleni je bilo 17 in nekaj čez, bila je lepa, mlada in rjava. Po 2. svetovni vojni je z Notranjske z očetom bežala v Trst in čez morje v Argentino. Mati jokala je teden dni, ko se je vrnila siva. To je resnična zgodba, zakaj politika ni vredna tvojega imena in kako meje domovine niso meje srca. Zapiski: Izštekani Fed Horses Komadi: Daleč je za naju pomlad Komadi: Sonce
Palestinka Youmna El Sayed: Naše edino upanje so ljudje
2026/05/14
Youmna El Sayed je nagrajena palestinska novinarka, ki je delala za različne angleško govoreče medije. Bila je dopisnica Al Jazeere v Gazi, dokler je ni bila pred letom in pol zaradi izraelskih groženj prisiljena zapustiti. Zdaj živi z družino v Kairu. Ob robu konference Zveze evropskih radijskih postaj v Ženevi se je z njo srečala Helena Milinković. Glasovi Palestine na TV Slovenija

Podcast reviews

Read Zgodbe podcast reviews


5 out of 5
1 reviews

Podcast sponsorship advertising

Start advertising on Zgodbe relevant audience podcasts


What do you want to promote?