Advertise on podcast: Razkošje v glavi

Aleksandra Pavlovič je izjemna pianistka, ki glasbo ne le globoko občuti, ampak o njej tudi veliko razmišlja in piše. Je učiteljica klavirja, ki svojih učencev ne uči le tehnične izvedbe, ampak jim skuša navdihniti zanimanje za glasbo. In je človek, ki nenehno lovi ravnotežje med prevzetostjo nad svetom zvoka in resničnostmi tuzemskega sveta. Za tokratno Razkošje v glavi je razmišljala o svojem življenju in glasbi vse od svojih klavirskih začetkov in boemskega utripa Moskve v letih njenega študija v Rusiji pa do vrnitve najprej v Novo Gorico in nato v Ljubljano, kjer z družino živi še danes. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Kdo so tisti, ki ustvarjajo radijski program? Kaj jim delo na radiu pomeni, kako razmišljajo o radiu, programu, javnem servisu? Kaj mogoče še počnejo ob službi? Luka Bregar je gotovo eden tistih, ki ga odlikuje tudi ustvarjalnost. Izdal je knjižni prvenec, v katerem pa se ne izogne radiu, radijskemu delu. Ravno nasprotno. Roman Srčna frekvenca zato ni klasična ljubezenska zgodba.

Kako so se prehranjevali v prazgodovini? Kakšne jedi in začimbe so uporabljali v srednjem veku? Kakšni so ti starodavni okusi? Na vse to lahko odgovori Polona Janežič diplomirana arheologinja in organizatorka poslovanja v gostinstvu in turizmu. Zadnja leta se namreč strokovno in poljudno ukvarja predvsem z eksperimentalno arheologijo ter kulinarično zgodovino in arheologijo, pri čemer deluje tudi na področju diseminacije kulturne in prehrambene dediščine.

Po izobrazbi je Pavla Peterle Udovič univerzitetna diplomirana arheologinja in magistrica znanosti. Zaposlena je na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, na območni enoti Novo mesto, kjer je bila tudi rojena. Je mati treh otrok, o katerih govori s ponosom, že drugi mandat predseduje Društvu prijateljev mladine Lavrica, svoje znanje in izkušnje pa udejanja tudi v podjetju ArheoVed, ki med drugim skrbi za promocijo arheološkega poklica. Njeno delo je tesno povezano s prizadevanji za boljše poznavanje in pozitivno vrednotenje kulturne dediščine – tako med odraslimi kot tudi med otroki in mladino. Vsakdan ji prinaša nove izzive, spoznanja in priložnosti za pridobivanje znanja. O njenem poklicu, odnosu do kulturne dediščine, delu z mladimi in številnih izzivih, ki jih prinaša njeno vsakdanje delo, se je s Pavlo Peterle Udovič pogovarjala Tadeja Bizilj.

Liana Kalčina Srhoj, profesorica pedagogike, letošnja prejemnica najvišjega državnega priznanja za izjemne dosežke na področju prostovoljstva, je svoje poklicno in prostovoljsko delo posvetila otrokom, mladostnikom in družinam, zavzemanju za človekove pravice ter izboljšanju položaja žensk v družbi. Je soustanoviteljica programov Otroški parlamenti, Evropa v šoli in TOM telefon pri ZPMS ter soustanoviteljica Ženskega lobija Slovenije. Bila je tudi ustanovna članica UNICEF Slovenija. Ž e več kot štiri desetletja je deluje v nevladnem sektorju in je pomembno prispevala k razvoju prostovoljstva, participacije otrok ter enakosti v družbi.

Več kot štiri desetletja je arheolog Martin Horvat raziskoval preteklost Ljubljane in s svojim delom pomembno prispeval k razumevanju njenega urbanega razvoja v srednjem in novem veku.Kot kustos za srednji vek in vodja dokumentacijske službe v Mestnem muzeju Ljubljana je sodeloval pri številnih pomembnih arheoloških raziskavah, med drugim na prostorih Ljubljanskega gradu, Turjaške palače, Gosposvetske ceste ... Bil je med prvimi, ki so v slovensko arheologijo uvedli sodobne stratigrafske metode in računalniško zajemanje podatkov neposredno na terenu. Posebno sled pa je pustil tudi na področju digitalne muzejske dokumentacije, z vzpostavitvijo sistema Kronos in njegove nadgradnje Kronos 2. Njegovo strokovno in pionirsko delo je pomembno zaznamovalo razvoj slovenske muzejske stroke. Za življenjsko delo je prejel najvišje priznanje – Valvasorjevo nagrado. Fotografija: Mestni muzej

Življenjska pot mag. Roberta Hostnika je, kot že priimek pove, ves čas povezana z gozdom. Gozd je zanj nekaj tako lepega in prvinskega, da je to nemogoče opisati z besedami. Vse se je zgodilo spontano. Včasih, ko komu pove, da je gozdar, in mu ta razkrije, da je tudi sam želel opravljati ta poklic, mu mag. Robert Hostnik odvrne, da je to čudovit poklic, ki ga ne bi zamenjal za nič na svetu.

Violeta Neubauer je skoraj tri desetletja delala na področju mednarodnih politik enakosti spolov. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je delovala v vladnem Uradu za žensko politiko in bila dvakrat izvoljena v odbor Združenih narodov za odpravo vseh oblik diskriminacij. Bila je predsednica odbora za enakost spolov pri Svetu Evrope, sodelovala je v številnih mednarodnih projektih, bila predsednica društva Ženski lobi Slovenije in sokoordinatorica Koalicije za uveljavitev uravnotežene zastopanosti žensk in moških v javnem življenju. Njeno delo predstavlja preplet angažirane in neuklonljive osebne drže, strokovno utemeljenega delovanja in zavezanosti človekovim pravicam ter feministični etiki, njen doprinos k boljšemu položaju žensk in otrok tako v Sloveniji kot v mednarodnem prostoru pa je neprecenljiv. Violeto Neubauer je pred mikrofon povabila voditeljica oddaje Tita Mayer.

Nina Granda je arhitektka, urednica, založnica in publicistka. V svojem pestrem delovnem opusu, ki v največji meri zajema izdajanje revije Outsider, se dosledno ukvarja z arhitekturno kritiko – tako z opisovanem primerov dobrih praks kot z neusmiljenim opozarjanjem na napake in slabe odločitve. Za svoje založniško delo sta skupaj s partnerjem Matevžem Grando prejela naziv častna člana Zbornice za arhitekturo in prostor, z ustvarjalci revije Outsider pa tudi Plečnikovo medaljo.

Večina ga bolj kot smučarskega skakalca pozna kot trenerja zlate generacije slovenskih smučarskih skakalcev. Robert Hrgota je po dveh letih na mestu pomočnika glavnega trenerja decembra 2020 postal glavni trener slovenske moške skakalne A-reprezentance. Star je bil nekaj čez 30 let, kar pomeni je bil najmlajši trener na tem mestu in po letošnjem podpisu nove pogodbe s Smučarsko zvezo Slovenije ostaja na tem položaju. Zakaj uživa zaupanje športnikov in občudovanje športne javnosti? Kako mu – vsaj na televiziji – uspe ohraniti miren izraz, ne glede na to, kaj se dogaja okoli njega? In kako ga je kot otroka sploh zaneslo v smučarske skoke? Robert Hrgota je bil gost oddaje Razkošje v glavi.

Simona Muršec je predsednica društva Parada ponosa. Na tem mestu je že več kot 10 let. Je diplomantka mednarodnih odnosov, usposabljala pa se je tudi preko programov Sveta Evrope, kjer je pridobila certifikat nacionalne trenerke za učenje za človekove pravice. Je avtorica več priročnikov in publikacij za mladinske delavke in delavce ter trenerke in trenerje. Simona Muršec je dolgoletna aktivistka za človekove pravice in pravice marginaliziranih skupin ter se ukvarja s socialnim vključevanjem depriviligiranih. V oddaji Razkošje v glavi jo je ob mesecu ponosa gostil Miha Žorž.

Eva Strmljan Kreslin je ustanoviteljica in direktorica javnega zavoda Mala ulica Center za otroke in družine v Ljubljani. Tam se lahko srečujejo starši z majhnimi otroki, si izmenjujejo izkušnje, se podpirajo pri različnih izzivih starševstva in si pomagajo pri skrbi za otroke. Mala ulica je nastala tudi kot odgovor na konkretno potrebo po prostoru, ki bi ženske razbremenil občutka socialne izoliranosti, stisk in osamljenosti v zgodnjem obdobju materinstva. O začetkih Male ulice in izzivih sodobnega starševstva je Eva Strmljan Kreslin spregovorila v pogovoru z voditeljico oddaje Tito Mayer.

»Dobra otroška književnost nagovori vse«, pravi mladinska pisateljica in kritičarka Maša Ogrizek. Idej za zgodbe ji ne zmanjka, nove nastajajo tudi med sprehodi in kolesarjenjem. Najdragocenejši pa se ji zdi stik z mladimi bralci, ki je v teh dneh pri njej skoraj na vsakodnevnem urniku. Zakaj se ji zdi družinsko branje pomembno, kakšni kriteriji po njenem naredijo otroško knjigo kakovostno in kako pomembne so razne nominacije in nagrade za delo pisatelja – o vsem tem je Maša Ogrizek več povedala v pogovoru s Tadejo Bizilj v oddaji Razkošje v glavi.

Dr. Miloš Kosec je eden vidnejših predstavnikov novega vala slovenskih arhitektov. Leta 2013 je diplomiral na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo z diplomsko nalogo, za katero je prejel študentsko Plečnikovo nagrado ter študentsko Prešernovo nagrado, na londonski Univerzi Birkbeck pa je doktoriral iz pasivnosti v sodobni arhitekturi. Na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani deluje kot docent, predavatelj in raziskovalec. Poznamo ga tudi kot kustosa in plodnega publicista, ob tem pa je tudi član umetniško-raziskovalnega kolektiva Nonument, ki podpisuje slovenski paviljon na letošnjem Beneškem bienalu. Z njim se je za oddajo Razkošje v glavi pogovarjal Miha Žorž.

Dr. Ana Makuc je literarna komparativistka, doktorandka ženskih študij in študij spolov na Univerzi v Lancastru v Veliki Britaniji, prevajalka, feministka, aktvistka in pesnica. Za pesniško zbirko Ljubica Rolanda Barthesa je prejela prestižno Veronikino nagrado, ki velja za eno najpomembnejših literarnih nagrad v Sloveniji. V svoji družbeno angažirani poeziji se kritično na novo izprašuje o pojmu ženskosti in položaju žensk v družbi, zanimajo jo teme, povezane s človekovimi pravicami, reproduktivne pravice žensk, problem nasilja nad ženskami in manjšinami. Vse to se izjemno kaže v avtoričini drugi pesniški zbirki Švercam lubenice. Dr. Ana Makuc ob pisanju poezije prevaja feministično literaturo in feministično teorijo. Med drugim je prevedla kultno delo Feminizem je za vsakogar ameriške pesnice, feministične teoretičarke in aktivistke Bell Hooks, lani pa je pri založbi Sophia objavila prevodno pesniško zbirko Žena sveta prve britanske lavreatke, pesnice Carol Ann Duffy, in jo pospremila z bogato spremno besedo. Dr. Ano Makuc je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.