Advertise on podcast: Poslovne krivulje

Gost zadnje epizode 9. sezone Vodenja s posluhom je Aljoša Marković, lastnik in direktor verige restavracij Baščaršija. Diplomant menedžmenta na London School of Economics in magister financ z univerze Cambridge se je po sklopu okoliščin znašel v gostinstvu. Kako je iz družinske zgodbe ustvaril eno najbolj prepoznavnih gostinskih blagovnih znamk v Sloveniji? In kaj je težje; magistrirati na prestižni univerzi ali odpreti novo restavracijo? Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Alenka Potočnik Anžič je direktorica marketinga Hisense Europe in predsednica Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško. Zelo odkrito govori o svojih izzivih pri vodenju, kako razume to, da ji sodelavke rečejo, da je zahtevna in kako sodeluje s kitajskimi kolegi. Naša gostja je tudi nekdanja vrhunska košarkarica in prav to je bilo izhodišče za začetek pogovora. Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Katarina Lotrič je soustanoviteljica in direktorica Gentler Stories. S kolegi so razvili aplikacijo, ki spodbuja k sočutnemu in zmernemu športnemu udejstvovanju. Katarina in njene ekipe so prejele prestižne nagrade, med drugim Applovo nagrado za najboljšo aplikacijo za pametno uro. Strokovni sodelavec oddaje, profesor na Ekonomski fakulteti Miha Škerlavaj, in Anja Hlača Ferjančič sta se z gostjo med drugim pogovarjala tudi o tem, kako vrednote, ki jih sporočajo prek aplikacije, uporabljajo tudi pri svojem delu.

Luka Eržen je akademsko pot zamenjal za izzive v Adidasu. Dela kot strokovna podpora vodstvu kadrovske funkcije na globalnem nivoju. Ima več kot 60.000 sodelavcev in vodi najbolj zahtevne transformacije v podjetju z dolgoletno tradicijo. Zelo neposredo govori o tem, kaj so sestavine dobrega vodenja in kaj potrebuješ za uspeh v globalnem okolju. Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Anja Deželak je grafična oblikovalka in navdušena tekačica. Iz Idrije se je preselila v Trbovlje, oba kraja sta jo zelo zaznamovala. Govorila bo o tem, kako se vizualno ustvarjanje povezuje z aktivnim življenjem, kako jo okolje navdihuje pri delu in kaj jo žene na več kot 100-kilometrskih tekih. Pogovori so nastali v okviru projekta WIN, katerega namen je izboljšanje zaposlovanja žensk v obrobnih industrijskih regijah v Podonavju. Skozi podkaste si s predstavitvijo osebnih zgodb žensk v Zasavju, prizadevamo povečati prepoznavnost, spodbujati globlje razumevanje potreb žensk in prepoznati institucionalne ovire. Želimo, da se glasovi žensk slišijo, njihove zgodbe slavijo in njihovi boji prepoznajo. Osebne pripovedi služijo kot močno orodje za ponazoritev resničnosti, upov in dosežkov žensk na trgu dela, za razbijanje stereotipov in za navdihovanje sprememb. Projekt je podprt iz programa Interreg Podonavje, ki ga sofinancira Evropska unija. Več o projektu si lahko preberete TUKAJ.

Nika Mlinarič Hribar je štiri dni na teden fizičarka. Kadarkoli, predvsem ko dežuje, pa je podjetnica. Ima izkušnje iz letalske industrije in obožuje namizne igre. Je soustanoviteljica SnowBoardGames, to je neodvisni studio za izdajanje družabnih iger, ki se osredotoča na vrhunsko ilustracijo, kakovostne komponente in koncept »več igre v manjši škatli«. Med drugim bo razkrila, kako ji fizikalni pogled na reševanje problemov pomaga v podjetništvu in kaj jo vrže s tira.Pogovori so nastali v okviru projekta WIN, katerega namen je izboljšanje zaposlovanja žensk v obrobnih industrijskih regijah v Podonavju. Skozi podkaste si s predstavitvijo osebnih zgodb žensk v Zasavju, prizadevamo povečati prepoznavnost, spodbujati globlje razumevanje potreb žensk in prepoznati institucionalne ovire. Želimo, da se glasovi žensk slišijo, njihove zgodbe slavijo in njihovi boji prepoznajo. Osebne pripovedi služijo kot močno orodje za ponazoritev resničnosti, upov in dosežkov žensk na trgu dela, za razbijanje stereotipov in za navdihovanje sprememb. Projekt je podprt iz programa Interreg Podonavje, ki ga sofinancira Evropska unija. Več o projektu si lahko preberete TUKAJ.

Marjeta Hribar je mednarodno priznana umetnica in ustvarjalka blagovne znamke KUOLMi, ročno izdelanega nakita iz premoga. Z njenimi kreacijami so nagradili nominirance za oskarje in nagrado grammy. V pogovoru zelo neposredno pove, kako se je znašla v Hollywoodu, kaj ji pomeni uspeh in zakaj si pogosto privošči dopust oziroma umik od ustaljenih opravil. Pogovori so nastali v okviru projekta WIN, katerega namen je izboljšanje zaposlovanja žensk v obrobnih industrijskih regijah v Podonavju. Skozi podkaste si s predstavitvijo osebnih zgodb žensk v Zasavju, prizadevamo povečati prepoznavnost, spodbujati globlje razumevanje potreb žensk in prepoznati institucionalne ovire. Želimo, da se glasovi žensk slišijo, njihove zgodbe slavijo in njihovi boji prepoznajo. Osebne pripovedi služijo kot močno orodje za ponazoritev resničnosti, upov in dosežkov žensk na trgu dela, za razbijanje stereotipov in za navdihovanje sprememb. Projekt je podprt iz programa Interreg Podonavje, ki ga sofinancira Evropska unija. Več o projektu si lahko preberete TUKAJ.

Valentina Gazvoda je soustanoviteljica pražarne Iconic. Pred desetimi leti sta z možem začela sanjati o vrhunski kavi in danes prodata več kot tri tone edinstvene pražene kave. Kako se je začela njena podjetniška pot in zakaj ima pri tem pomembno vlogo tudi vrhunsko kolesarstvo?Pogovori so nastali v okviru projekta WIN, katerega namen je izboljšanje zaposlovanja žensk v obrobnih industrijskih regijah v Podonavju. Skozi podkaste si s predstavitvijo osebnih zgodb žensk v Zasavju, prizadevamo povečati prepoznavnost, spodbujati globlje razumevanje potreb žensk in prepoznati institucionalne ovire. Želimo, da se glasovi žensk slišijo, njihove zgodbe slavijo in njihovi boji prepoznajo. Osebne pripovedi služijo kot močno orodje za ponazoritev resničnosti, upov in dosežkov žensk na trgu dela, za razbijanje stereotipov in za navdihovanje sprememb. Projekt je podprt iz programa Interreg Podonavje, ki ga sofinancira Evropska unija. Več o projektu si lahko preberete TUKAJ.

Po šestih epizodah Tečajnice, v kateri smo iskali boljše načine za upravljanje naših financ, v zadnji epizodi sezone preverjamo, kaj se dogaja na borznih trgih. Ti so se odkar Združene države Amerike vodi Donald Trump zamajali že večkrat. Najprej z napovedjo carin, sledila je vojna v Iranu, ki je povzročila zaprtje hormuške ožine in velik nihaj na borzah. Po velikem padcu v marcu, so borze doživele opazen odboj, a razmere še vedno ostajajo negotove.Kaj pomeni odboj na borzah, zakaj ima Ljubljanska borza dobre rezultate ter kako v trenutnih razmerah vztrajajo delnice nafte in kriptovalute, preverjamo s finančnim novinarjem Tomažem Okornom z MMC-ja.

V šesti epizodi raziskujemo prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Z njim si posameznik ustvarja dodaten vir prihodkov za čas po upokojitvi. Zaradi staranja prebivalstva in vse večjih pritiskov na javni pokojninski sistem postaja vprašanje lastnega varčevanja vse pomembnejše.Ključna prednost takšne oblike varčevanja je čas: zgodnji začetek in redni manjši vložki lahko zaradi dolgoročnega nalaganja ustvarijo občutno višji znesek kot poznejši večji pologi. Zato bi morali o njem razmišljati že na prvi delovni dan. Sogovornica: Andreja Krhlikar Roš, direktorica marketinga in trženja zavarovanj na Prvi zavarovalnici.

Zlato je imelo skozi zgodovino vlogo hranilca vrednosti, a v sodobnem finančnem okolju ni nujno več varna izbira, kot jo pogosto razumemo. Cena je vse tesneje povezana z dogajanjem na trgih in geopolitičnimi napetostmi, zato lahko v določenih obdobjih deluje tudi kot tvegana naložba. Kljub temu ostaja pomemben del portfelja kot zaščita pred skrajnimi scenariji, vendar praviloma v omejenem deležu.Sogovornika: Blaž Hribar, Pokojninska družba A Marja Milič, ustvarjalka finančnega podkasta Money-How

ETF-ji ali borznotrgovalni skladi so v zadnjih letih postali ena najbolj priljubljenih oblik vlaganja – predvsem zaradi enostavnosti, nizkih stroškov in široke razpršenosti. A kljub dostopnosti prinašajo tudi odločitve, ki jih ni smiselno sprejemati na hitro. V četrti epizodi Tečajnice preverjamo, kako ETF-ji delujejo, v čem se razlikujejo od vzajemnih skladov in zakaj so postali prva izbira številnih vlagateljev.Sogovornica: Marja Milič, ustvarjalka finančnega podkasta Money-How

Vzajemni skladi sodijo med najbolj dostopne načine investiranja – tudi za tiste, ki nimajo časa ali znanja za spremljanje borz. A dostopnost še ne pomeni preprostih odločitev. V tretji epizodi Tečajnice preverjamo, kako vzajemni skladi dejansko delujejo, zakaj nihanja na trgih niso nujno razlog za preplah in zakaj je pri tej obliki vlaganja pomembnejša disciplina kot višina začetnega vložka. Sogovornica: Ana Vujasinovič, Triglav Investments

Delnice so za nekatere še vedno sinonim za preveliko tveganje, za druge pa eden redkih načinov, kako dolgoročno priti do višjih donosov. Komu so sploh namenjene, zakaj pri njih ni dobro reagirati na vsako novico in kako hitro lahko nepremišljena poteza na borzi postane draga napaka. Preverjamo tudi kaj se dogaja z delnico Vzajemne, ki je v začetku meseca začela kotirati na ljubljanski borzi. Sogovornik: Luka Gubo, direktor borzno-posredniške družbe Jonatan Mars

Slovenci imamo na računih in depozitih približno 30 milijard evrov, obresti pa pogosto ne dohajajo niti inflacije. V novi sezoni Tečajnice iščemo pametne in smiselne načine varčevanja in investiranja. V prvi epizodi se posvečamo novi, tretji izdaji ljudskih obveznic. Komu se izplačajo, kako delujejo in zakaj niso nujno najboljša rešitev za vsakogar?Sogovornika: Primož Cencelj, vodja upravljanja na Modri zavarovalnici Blaž Bračič, družba NLB skladi