Advertise on podcast: Slovencem po svetu in domovini

Osrednje kulturne in politične organizacije Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem se tudi letos vključujejo v pestro dogajanje v okviru Koroških dnevov na Primorskem. Letošnji potekajo že 22-ič. Narodni svet koroških Slovencev in Enotna lista ter Svet slovenskih organizacij in Slovenska skupnost pripravljajo okroglo mizo, posvečeno vprašanju zastopanosti slovenske narodne skupnosti v stanovskih organizacijah na področju gospodarstva in kmetijstva v obeh deželah. Razprava bo osvetlila pomen zastopanosti jezikovnih skupnosti in narodnih manjšin v dveh ključnih segmentih družbe. Tudi na področju gospodarstva in kmetijstva je namreč pomembno, da se skupnosti lahko uveljavljajo z lastno identiteto, jezikom in tradicijo ter hkrati razvijajo svoj gospodarski in kmetijski potencial. Na okrogli mizi bodo sodelovali: z avstrijske Koroške tajnik Slovenske gospodarske zveze Franci Tomažič in predsednica Kmečke izobraževalne skupnosti Marinka Mader-Tschertou, iz Furlanije-Julijske krajine pa predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Fabio Pahor in predsednik Kmečke zveze Franc Fabec. Okrogla miza bo jutri v Devinu.

V teh dneh v Kanadi nastopa mešani pevski zbor Motiv iz Nove Gorice, ki ga vodi Miran Rustja, ki je v preteklosti že obiskal Kanado z drugo zborovsko zasedbo. Zbor spremlja Trio Karošec, z njimi je tudi župnik Gabrijel Kavčič. Naprej so se ustavili pri rojakih v Calgaryju, turnejo nadaljevali v Vancouvru, kjer so nastopili pri Slovenskem društvu, ki praznuje 68-letnico obstoja. Ta četrtek bodo nastopili v Torontu v slovenski cerkvi Marije s čudodelno svetinjo na Brown’s Line, in sicer po večerni maši. Nocoj pa bodo zapeli pri svetem Gregoriju Velikem v Hamiltonu. Zapeli bodo pri večerni sveti maši, po njej pa imeli še kratek program. V tej slovenski župniji je bilo sicer slovesno že v nedeljo, saj so praznovali okrogli življenjski jubilej tamkajšnjega župnika, Draga Gačnika, salezijanca, ki v Hamiltonu deluje že 23 let.

V Kulturnem domu v Dobrli vasi na avstrijskem Koroškem je v petek zvečer potekala prireditev Dober večer, sosed, s katero je Slovensko prosvetno društvo Srce obeležilo 120 let delovanja. V teh letih je kljub zahtevnim zgodovinskim okoliščinam ohranilo bogato pevsko in gledališko dejavnost ter skrb za slovensko besedo. Slavnostni večer je zaznamoval bogat kulturni program, v katerem so nastopili Mladinski zbor Sweethearts, Cerkveni pevski zbor Dobrla vas, Mešani pevski zbor Srce in godba Marktkapelle Eberndorf–Kühnsdorf. Slavnostni govornik je bil častni predsednik društva Štefan Kramer, ki je društvo vodil 25 let. Državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch se je zahvalila vsem generacijam, ki so skozi desetletja ohranjale slovensko besedo in kulturo v Dobrli vasi. Spomnila je, da je društvo od ustanovitve leta 1906 prestalo številne preizkušnje, tudi prepoved delovanja in pritiske zaradi svojega slovenskega srca. »A kljub vsem oviram slovenska beseda v Dobrli vasi ni utihnila, temveč je po zaslugi generacij predanih posameznikov živela naprej in živi še danes,« je poudarila. Posebej je izpostavila pomen dela z otroki in mladimi ter vlogo društva pri ohranjanju slovenskega jezika za prihodnje generacije.

Svetovni slovenski kongres je ta teden pripravil že 50. mednarodno strokovno konferenco, ki je povezala slovenske strokovnjake iz domovine in sveta. Govorili so o umetni inteligenci. Pred mikrofon smo ujeli predsednika Svetovnega slovenskega kongresa dr. Borisa Pleskoviča, ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzano Lep Šimenko in druge udeležence. V oddaji smo predvajali še razmišljanje o slovenstvu, ki ga je na letošnji Dragi predstavil Marcelo Brula [od 17:34 naprej] in pismo o potrebi po slovenski duhovni oskrbi, ki smo ga prejeli iz Kanalske doline [37:05].

V Tischlerjevi dvorani v Celovcu so na rednem občnem zboru Mohorjeve izvolili nov upravni in nadzorni odbor. Novi predsednik je dosedanji podpredsednik, župnik iz Šmihela pri Pliberku Slavko Thaler. Nova podpredsednika sta Gorazd Živkovič in Peter Olip. V upravnem odboru so še Simon Inzko, Igor Krašna, Hanzej Rosenzopf in Anton Starman ter tajnica Dorothea Kazianka. Predsednik in podpredsednik nadzornega odbora ostajata Marian Wakounig in Damjan Oitzl, novi tretji član je Marjan Plohl. Pri Mohorjevi Celovec še pišejo, da so se jim pridružili tudi novi člani, ki bodo s svojim znanjem, izkušnjami in idejami prispevali k njenemu nadaljnjemu razvoju. Direktor Karl Hren je na občnem zboru predstavil letna računska zaključka za leti 2024 in 2025. Za večdesetletno sodelovanje sta zlato odlikovanje prejela dosedanji predsednik in podpredsednik Mohorjeve Celovec oz. njenega upravnega odbora: dekan Ivan Olip in diplomat Valentin Inzko.

Z večerom Oder je naš je Beneško gledališče v večnamenski dvorani v Špetru sklenilo praznovanje 50-letnice delovanja. Jubilejni večer je bil predvsem srečanje generacij, ki so v petih desetletjih ustvarjale gledališče v domačem beneškem narečju. Igralci so uprizorili tudi odlomke nekaterih iger in tako občinstvo popeljali skozi bogato zgodovino skupine. Odločilno vlogo pri njegovi ustanovitvi je imel duhovnik Mario Laurencig, takratni župnik pri Svetem Štoblanku in velik ljubitelj gledališča. Na jubilejnem večeru se je začetkov spomnila Marina Cernetig, ki je poudarila povezavo med letom 1976, potresom in kulturnim prebujenjem Benečije. O pomenu gledališča danes je spregovorila njegova predsednica Cecilia Blasutig. Poudarila je pomen nadaljevanja te poti in ohranjanja domače govorice: Beneško gledališče ni le spomin na preteklih petdeset let, temveč mora živeti naprej in nagovarjati tudi nove generacije. Prav jezik je bil ves čas ena najpomembnejših značilnosti Beneškega gledališča. Igre v beneškem narečju so ljudem omogočile, da so na odru slišali svojo vsakdanjo govorico in se v zgodbah prepoznali. Gledališče je s tem ohranjalo stare besede in izraze, povezovalo domačine in izseljence ter postalo eden pomembnih izrazov kulturne identitete Benečije, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.

V Ljubljani je danes potekala konferenca, ki je povezala slovenske strokovnjake iz domovine in sveta s področja umetne inteligence. To je že 50. mednarodna strokovna konferenca, ki jo je pripravil Svetovni slovenski kongres (SSK). Polovica predavateljev je bila iz Slovenije, drugo polovico pa so predstavljali Slovenci, ki delajo v tujini. Predsednik SSK dr. Boris Pleskovič nam je med drugim povedal, kaj je največji doprinos teh konferenc - SSK jih je pripravil že za znanstvenike, gospodarstvenike, arhitekte, gradbenike, glasbenike, računovodje in seveda zdravnike. O pomenu tovrstnega povezovanja strokovnjakov slovenskega rodu je za naš radio spregovorila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko. O tematiki konference pa je več povedal v.d. direktorja Urada Vlade RS za informacijsko varnost dr. Niko Gamulin.

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil Javna razpisa za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in po svetu v naslednjem letu. Cilji javnega razpisa so: utrjevanje in ohranjanje narodne, jezikovne ter kulturne identitete; medsebojno povezovanje, medgeneracijsko povezovanje in povezovanje s Slovenijo ter povečanje prepoznavnosti dejavnosti rojakov na območju Slovenije; vzdrževanje struktur in dejavnosti zamejcev in izseljencev; delovanje in povezovanje na področju mladih in za mlade ali na področju gospodarstva ali znanosti ali izobraževanja. Urad bo prednostno podprl dejavnosti za utrjevanje in krepitev znanja slovenskega jezika in za vključevanje mladih v dejavnosti kulturnih, športnih in drugih društev. Za zamejstvo je na voljo 8 milijonov 320 tisoč evrov, za izseljenstvo pa milijon in 700 tisoč evrov. Prijaviti se je potrebno do vključno 11. novembra v spletni aplikaciji eJR. Prijaviteljem priporočajo, da vloge oddajo pravočasno, ne tik pred skrajnim rokom, ker lahko pride do preobremenitve strežnika.

Državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch je zaključila enajstdnevni obisk pri rojakih v Južni Ameriki, ki je bil namenjen krepitvi vezi med Slovenijo in slovenskimi skupnostmi. Minuli konec tedna je bila med drugim pri slovenskih skupnostih v Urugvaju in v okolici argentinske prestolnice Buenos Aires. To je bil prvi obisk predstavnika USZS v Urugvaju v zadnjih vsaj 20 letih in je kot tak velikega pomena. Slovencem v tej oddaljeni državi namreč sporoča, da niso pozabljeni, da Slovenija ceni njihovo zvestobo slovenskim koreninam in jim je hvaležna, da kljub veliki oddaljenosti že vrsto generacij ohranjajo slovensko izročilo in kulturo, je poudarila državna sekretarka. V Urugvaju je obiskala Prvo slovensko prekmursko društvo, ki že več kot devet desetletij povezuje slovenske rojake in njihove potomce. Izrazila je upanje, da bo društvo, ki ga pesti staranje in izguba članstva, našlo nov zagon in morda uspelo vzpostaviti vezi s slovenskimi rojaki. V Buenos Airesu pa je v soboto in nedeljo imela na programu srečanja s predstavniki tamkajšnjih društev, šol in mladine ter ogled kulturnih dejavnosti Slovencev

V oddaji ste lahko prisluhnili posnetku okrogle mize letošnjega 32. Tabora Slovencev po svetu, ki ga je pripravilo Izseljensko društvo Slovenija v svetu. O razvoju Slovenije v 35-ih letih in kako uspešno razviti mlado državo so razmišljali: podjetnik in raziskovalec Aleš Štrancar, zdravnik infektolog Federico Potočnik, rojen v Argentini in predsednik Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice Miloš Čotar. Moderatorka je bila novinarka Vida Petrovčič.

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko je ta teden na Dunaju v pogovoru z avstrijskim ministrom za izobraževanje Christophom Wiederkehrjem govorila o uresničevanju 7. člena avstrijske državne pogodbe in o zagotavljanju ustreznih pogojev za učenje in uporabo slovenskega jezika ter ohranjanju slovenske narodne in kulturne identitete. Glede Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru v Rožu, katere obstoj je pod vprašajem, je avstrijski minister poudaril, da je ohranitev šole tudi v interesu Avstrije. Ob tem je izrazil pripravljenost za iskanje rešitev v okviru svojih pristojnosti. Ministrica Lep Šimenko se je udeležila tudi slovesnosti ob 40-letnici Centra avstrijskih narodnih skupnosti. V nagovoru je poudarila pomen ohranjanja maternega jezika, kulture in narodne identitete ter medsebojnega spoštovanja in sodelovanja, ki bogatita avstrijsko družbo in prispevata k njeni raznolikosti.

Državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch je na obisku pri naših rojakih v Južni Ameriki. Bila je v Čilu in Urugvaju, pa tudi v Buenos Airesu v Argentini, kjer bo ta konec tedna sklenila turnejo. Včeraj pa je obiskala Slovence v Mendozi. Na prireditvi v slovenskem domu se jim je zahvalila, ker že več generacij ostajajo zvesti domovini prednikov ter se trudijo za ohranjanje slovenskega jezika, kulture in tradiciji. Podelila je priznanje šoli svetega Cirila in Metoda ob 75-letnici delovanja. Pri tem se je zahvalila učiteljicam za predano delo, ker so desetletja vsako soboto »krepile ljubezen do slovenskega sveta in naroda, ki so jo otroci prinašali iz družin, odstirale lepote slovenske kulture in pisane besede«. Državna sekretarka je obiskala tudi zasebno šolo Kolegij Antona Martina Slomška, ki se spričo upadanja števila otrok in gospodarske krize v Argentini sooča s finančnimi težavami. Med drugim se je srečala tudi s slovenskim duhovnikom ter semeniščnikoma slovenskega rodu iz Buenos Airesa.

Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu bo v letih 2027 in 2028 predvidoma dobil več sredstev. Medtem ko je v rebalansu proračuna za letos predvideno približno 12,8 milijona evrov, predlog proračuna za prihodnje leto predvideva 14,2 milijona, za 2028 pa okoli 14,4 milijona evrov. Z zneski se je danes seznanila pristojna komisija državnega zbora. Povečanje sredstev je po besedah ministrice Suzane Lep Šimenko izredno pomembno, da bo urad lahko zagotovil zadosti denarja za rojake, ki se soočajo z vse višjimi stroški. S povečanjem sredstev bodo po njenih besedah lahko vpeljali nekatere novosti, namenili več sredstev mladim in tudi za gospodarsko sodelovanje. Povedala je tudi, da so pred dnevi objavili razpisa za sofinanciranje za naslednje leto. Ministrica je spomnila, da so sredstva za rojake predvidena tudi v proračunih nekaterih drugih ministrstev in skladov.

Slovenska matica, najstarejše slovensko znanstveno in kulturno društvo ter druga najstarejša slovenska založba - v tem letu slavi 162 let, je v soorganizaciji z Glasbeno matico Ljubljana pripravila pesniški natečaj za dijake in študente. Na njem lahko sodelujejo tudi mladi iz zamejstva in sveta, in sicer z do deset izvirnimi pesmimi na poljubno temo, ki so napisane v slovenskem jeziku. Slovenska matica je za dijake in študente, tudi iz zamejstva, objavila še natečaj za najboljši filozofski esej. Tema letošnjega razpisa je Meje mojega razuma in meje mojega sveta. Tekmovalci lahko za študijski material izberejo novo knjigo Johna Locka Razprava o človeškem razumu I, ki je izšla pri zbirki Filozofska knjižnica Slovenske matice. Rok za prijavo za oba natečaja je podaljšan do 31. oktobra.

To jesen bosta Primorsko znova preplavljali slovenska beseda in pesem, ki bosta prišli z avstrijske Koroške. Nocoj se začenjajo že 22. Koroški kulturni dnevi na Primorskem. Izjemni niz dogodkov, ki že od leta 1983 neutrudno gradi kulturne mostove med zamejskimi Slovenci v Avstriji in Italiji, tokrat prinaša bogat prerez sodobne koroške ustvarjalnosti rojakom v Kanalski dolini, na Goriškem in Tržaškem. Nocoj bo v Peterlinovi dvorani v Trstu odprtje razstave Mire Blažej in recital Rad bi bil s teboj. Potem pa se bodo do 29. oktobra zvrstili še recital Srečko in jaz, lutkovna predstava Pika po našem, srečanje mladinskih glasbenih šol, predstavitev publikacij in politična okrogla miza. V soboto, 24. oktobra, bo v Ovčji vasi sveta maša, pri kateri bo sodeloval Cerkveni pevski zbor iz Loč. Koroške kulturne dneve sooblikujejo: Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Slovenska prosveta iz Trsta, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice, Združenje don Mario Černet iz Ovčje vasi in Slovensko kulturno središče Planika iz Ukev.