Advertise on podcast: Slovencem po svetu in domovini

Oktober je tu in z njim eden izmed vrhuncev kulturnega utripa na avstrijskem Koroškem. V Šmihelu pri Pliberku se bo nocoj začel 26. mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl. Letošnji spored ponuja pestro izbiro za vse generacije – od igrivih predstav za najmlajše in globokih uprizoritev za mladino ter odrasle do prav posebnega filmskega večera. Poleg klasičnega lutkovnega gledališča bo festival letos obogatila umetnost kamišibaja – t.j. tradicionalna japonska oblika pripovedovanja zgodb ob slikah. Predstave bodo sicer potekale v Farni dvorani v Šmihelu, nocojšnji začetek festivala pa bo v Kulturnem domu v Pliberku s predstavo »Cankar«. Uprizoritev lutkovnega gledališča Maribor v koprodukciji s Cankarjevim domom in umetniškim društvom Konj je poklon velikemu slovenskemu pisatelju Ivanu Cankarju ob 150. obletnici njegovega rojstva in se poglobljeno ukvarja s hrepenenjem, krivdo, vero ter družbeno neenakostjo.

Več kot 300 Slovencev iz 18-ih slovenskih društev na Hrvaškem se je v soboto zbralo na tradicionalnem srečanju. Dogodek je letos že enaindvajsetič pripravila Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, ki jo vodi Barbara Antolić Vupora. Vsako leto ga gosti drugo slovensko društvo, letos je organizacijo prevzel Triglav iz Karlovca. Srečanje je namenjeno povezovanju slovenske skupnosti na Hrvaškem, izmenjavi izkušenj ter ohranjanju slovenskega jezika, kulture in identitete. Slavnostna govornica, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko, je poudarila pomen povezanosti slovenske skupnosti na Hrvaškem. Društvom je izrazila priznanje za njihovo dolgoletno in predano delo. Zagotovila je nadaljnjo podporo Urada pri njihovih prizadevanjih, vključevanju mladih ter krepitvi gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško. Mlade je spodbudila, naj svojo povezanost z obema državama razumejo kot prednost in priložnost. Kljub zakonski zaščiti in zagotovljenim manjšinskim pravicam se število Slovencev na Hrvaškem zmanjšuje. Po zadnjem popisu prebivalstva iz leta 2021 na Hrvaškem živi 7729 Slovencev oziroma 0,2 odstotka prebivalstva. Leta 1991 jih je bilo skoraj trikrat toliko.

Rojaki v ZDA kljub razseljenosti darujejo svoj prosti čas za ohranitev slovenskega jezika, kulture in identitete. To je prišlo do izraza tudi med nedavnim obiskom ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzane Lep Šimenko v ZDA. Glavne postaje so bile: San Francisco, Lemont pri Chicagu, Cleveland, New York. Svoje ugotovitve, opažanje in vtise je delila z nami [od 0:56 do 27:03]. V oddaji tudi o uspešni Slovenski vasi v Gorici [pri 29:21], Lutkovnem festivalu Cikl-cakl v Šmihelu [pri 31:48], obisku ministrice in državne sekretarke v Ziljski dolini [pri 35:31] ...

V Slovenskem domu San Martin v Buenos Airesu v Argentini so septembra pripravili že enaindvajseto kulturno prireditev Ob taktu barv, ki je prinesla preplet likovne in glasbene umetnosti. Kot piše v Svobodni Sloveniji, je pobudnik tega praznika kulture Viktor Leber, ki že polnih 21 let z neusahljivo predanostjo in vizijo pripravlja ter organizira ta edinstveni dogodek. Obiskovalci so si lahko ogledali samostojno fotografsko razstavo v Buenos Airesu rojene umetnice Lučke Oblak Čop z naslovom »Utrinki življenja«. Sledil je zborovski del večera, ki so ga kot domačini odprli pevci Slovenskega pevskega zbora San Martín pod vodstvom dirigentke Ariane Žigart, nato je zapel Slovenski moški zbor iz Buenos Airesa pod vodstvom zborovodje Matjaža Rožanca, ki je bil ustanovljen septembra 2022 z namenom ohranjanja tradicije slovenskega moškega zborovskega petja. Ko smo že pri tradiciji. To soboto bo potekalo tradicionalno peš romanje v Lujah. Tokrat ima naslov Mati, v tvojem objemu spoznavamo, da smo vsi bratje.

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko je včeraj skupaj z državno sekretarko Heleno Jaklitsch obiskala koroške Slovence v Ziljski dolini. S predstavniki Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik, Slovenskega prosvetnega društva Zila, Slovenskega prosvetnega društva Dobrač in Športnega društva Zahomc sta govorili o ohranjanju slovenskega jezika, tudi narečja, kulture in identitete. Gostji so pokazali tudi večnamensko hišo Šiša v Zahomcu. Popoldne sta se ministrica in državna sekretarka srečali s predstavniki slovenske narodne skupnosti, krškim škofom Jožetom Marketzem, šolskimi sestrami in ravnateljico Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru Marijo Olip na dvournem pogovoru o prihodnost šole in dijaškega doma. Pomemben naslednji korak bo ministričino srečanje z avstrijskim ministrom za izobraževanje v oktobru, saj pričakujejo, da bo pri iskanju rešitve sodelovala tudi avstrijska stran. Po besedah ministrice namreč ne gre le za kratkoročno pokritje finančnega primanjkljaja, temveč predvsem za iskanje dolgoročne in sistemske rešitve.

Prostovoljno gasilsko društvo Ukve v Kanalski dolini deluje že 130 let. Tako kot druga ima tudi ta zelo pomembno vlogo, saj pomaga pri gašenju požarov in reševanju premoženja ljudi ob naravnih in drugih nesrečah. Tovrstna društva so tudi del zgodovinskega izročila, ki Kanalsko dolino povezuje z njeno avstro-ogrsko preteklostjo in delno nemškim jezikovnim izročilom, saj se na primer še danes ukazi izdajajo v nemščini, uradno ime društva pa je Freiwillige Feuerwehr Uggowitz. Praznovanje okrogle obletnice je bilo v začetku meseca, piše beneški petnajstdnevnik Dom. Udeležilo se ga je veliko gasilcev in tudi predstavnikov oblasti iz Italije, avstrijske Koroške in Slovenije. Ob gasilskih vajah in tekmovanju sta bila del praznovanja tudi večjezična sveta maša in predstavitev knjige. Poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Ukve, Daniele Zelloth, z zaupanjem gleda v prihodnost, saj si otroci še vedno želijo postati gasilci, na vaje prihaja tudi veliko najstnikov, starih med 16 in 18 let. Udeležujejo se tudi maš s procesijami ali drugih tradicionalnih dogodkov, kot je na primer čuvanje Božjega groba med velikim petkom in veliko soboto, še piše Dom.

Društvo katoliških pedagogov Slovenije je na sobotnem Slomškovem dnevu v Mariboru letošnje Slomškovo priznanje podelilo edini slovenski šoli v Južni Ameriki, Slovenski šoli Antona Martina Slomška v Mendozi v Argentini. Tega so se zelo razveselili, nam je povedala koordinatorica šole Urška Šmon. Pouk v šoli poteka po programu pokrajine Mendoza, dodatno pa imajo verouk ter predmet Slovenska kultura, ki obsega slovensko zgodovino, zemljepis, jezik, običaje in tradicijo. Ker šola finančnih virov s strani države Argentine ne prejema, letno podporo ji namenja le Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, so pri Društvu katoliških pedagogov v sodelovanju s Slovensko Karitas pripravili akcijo zbiranja sredstev t.i. Slomškov evro za Slomškovo šolo v Mendozi.

Krščanska kulturna zveza in Narodopisni inštitut Urban Jarnik pripravljata posebno spominsko prireditev, ki bo jutri zvečer v Celovcu. Tajnik Krščanske kulturne zveze Martin Kuchling nam je povedal, da se bodo spomnili pokojnih Nužeja Tolmaierja in Janka Zerzerja, ki sta skoraj pol stoletja zaznamovala kulturni prostor koroških Slovencev. Nista bila le tesna sodelavca, temveč neutrudna sopotnika, ki sta svoje življenje posvetila ohranjanju slovenske besede, dediščine in narodne zavesti. Kot dolgoletna stebra Krščanske kulturne zveze (KKZ) – eden v funkciji predsednika in drugi kot njen nepozabni tajnik – sta pustila neizbrisljiv pečat v srcu koroške slovenske skupnosti. Po sveti maši v kapeli Slovenskega pastoralnega centra se bo spominska prireditev nadaljevala v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu, kjer bodo dediščino Nužeja Tolmaierja in Janka Zerzerja osvetlili z različnih zornih kotov.

V okviru 61. Študijskih dnevov Draga je potekala okrogla miza »Slovenstvo v svetu Ryanair generacije«, posvečena 35. obletnici Svetovnega slovenskega kongresa. Dr. Dejan Valentinčič je razmišljanje umestil v širši zgodovinski okvir slovenskega izseljenstva [od 7:06 naprej]. Na začetku oddaje smo se ustavili ob praznovanju 110-letnice cerkve svetega Cirila v New Yorku, ob koncu pa povabili še na spominsko slovesnost na Nužeja Tolmaierja in Janka Zerzerja, ki bo v Celovcu [od 40:30 naprej].

Tisti, ki boste 11. oktobra, ko se bomo izrekali o štirih referendumih, začasno v tujini, lahko le še danes oddate vlogo za glasovanje po pošti ali na enem od diplomatsko-konzularnih predstavništev. Do polnoči imate čas tudi tisti, ki v tujini bivate stalno, pa bi želeli glasovati po pošti. O tem morate obvestiti Državno volilno komisijo. Vlogo najlažje oddate prek portala eUprava. Tistim, ki stalno bivate v tujini in boste svoj glas oddali na diplomatsko-konzularnem predstavništvu, ni treba storiti ničesar, saj ste vpisani v posebni volilni imenik. Skupno je sicer v tujini določenih 30 volišč. Ta bodo na sedežih generalnih konzulatov v Celovcu, Clevelandu, Münchnu in Trstu ter na sedežih veleposlaništev v Abu Dabiju, Atenah, Beogradu, Berlinu, Bernu, Bratislavi, Bruslju, Budimpešti, Buenos Airesu, Canberri, na Dunaju, v Haagu, Kopenhagnu, Londonu, Madridu, Parizu, Podgorici, Pragi, Sarajevu, Skopju, Varšavi, Washingtonu, Zagrebu in pri Svetem sedežu v Vatikanu. V Kanadi bo volišče na veleposlaništvu v Ottawi in v prostorih Slovenskega centra v Torontu. 11. oktobra bodo: zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi ter trije posvetovalni referendumi - o ukinitvi obveznega plačevanja prispevka za Radiotelevizijo Slovenija, o pogojevanju pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbenokoristna dela ter o volilni pravici na lokalnih volitvah.

Zveza slovenske katoliške prosvete se bo tudi letos predstavila na prireditvi Okusi ob meji, ki bo do nedelje potekala v središču Gorice. Tako bo čez slabo uro slovesno odprtje t.i. Slovenske vasi. Sodelovanje KD Sabotin iz Štmavra, SKD Hrast iz Doberdoba in SKPD F. B. Sedej iz Števerjana na eni največjih prireditev v mestu je priložnost za predstavitev Slovencev v Italiji širši javnosti, promocijo dejavnosti slovenskih kulturnih društev ter krepitev vezi med njihovimi člani. Vsako društvo bo ponudilo pristne okuse svojega kraja, kulinarično ponudbo bo spremljal pester glasbeni program. Po lanskoletni prvi izvedbi pobude Okusi kulture, kultura okusov pa je Zveza slovenske katoliške prosvete letos pripravila še bogatejši program kulturnih dogodkov, ki se bodo odvijali pod velikim šotorom Slovenske vasi. Jutri dopoldne bo potekalo tudi srečanje z evropskim poslancem Herbertom Dorfmannom z naslovom Evropske politike za varno in zdravo prehrano. V soboto dopoldne pa Goriška Mohorjeva družba za najmlajše udeležence pripravlja pravljico in ustvarjalno delavnico. Za utrip Slovenske vasi bo tudi letos poskrbela požrtvovalnost več kot sto prostovoljcev.

V Porabju na Madžarskem sta se v okviru reorganizacije združili Dvojezična osnovna šola Jožefa Košiča Gornji Senik in Osnovna šola Števanovci. Po razpisu je ravnateljica združenega zavoda postala Petra Gal, poroča STA. Na gornjeseniški šoli je 51 učencev, v Števanovcih pa 37. Pod združenim zavodom so tudi trije vrtci. V Števanovcih je 22 otrok, v Sakalovcih 23, na Gornjem Seniku pa je v mešani skupini 11 otrok. Na šoli so tako otroci iz porabskih slovenskih družin, Madžari in otroci iz dvojezičnih družin. Ravnateljica Petra Gal je pojasnila, da je dvojezični pouk organiziran tako, da imajo učenci učne ure slovenskega jezika, pri nekaterih predmetih pa pouk poteka dvojezično. Mednje sodijo telesna, likovna in glasbena vzgoja ter spoznavanje okolja. Poleg tega imajo tudi narodnostno uro, pri kateri se učenci dvojezično seznanjajo s kulturno dediščino okolja. Nova ravnateljica si je za enega svojih glavnih ciljev postavila, da bi otroci dvojezičnost prepoznali kot privilegij.

V New Yorku so včeraj praznovali 110-letnico cerkve sv. Cirila, ki predstavlja versko, kulturno in družabno središče Slovencev v mestu. Sveto mašo je daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. V pridigi je poudaril pomen zvestobe slovenskih izseljencev, ki so kljub težkim in včasih nevarnim razmeram ohranjali povezanost z vero, jezikom in domovino. Ob 35. obletnici slovenske samostojnosti se je zahvalil tudi vsem, ki so si v ZDA prizadevali za priznanje Slovenije. Glede prihodnosti cerkve je po poročanju STA dejal, da je vprašanje zahtevno, a »še ni treba zvoniti z navčkom«. Slovenski župnik v New Yorku, frančiškan pater Martin Krizolog je namreč optimistično dejal, da upa, da bodo skupaj praznovali tudi še najmanj 115-letnico cerkve. Pri sveti maši sta bila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko in minister za zunanje zadeve Tone Kajzer. Slednji je na slovesnem sprejemu poudaril, da je cerkev sv. Cirila v času osamosvajanja države služila tudi kot pomemben informacijski center za ameriško javnost. Ministrica pa je poudarila, da je cerkev skozi desetletja presegla svojo versko vlogo in patru Krizologu ob jubileju predala posebno priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Slovenska šola Antona Martina Slomška iz Mendoze v Argentini bo prejela letošnje Slomškovo priznanje, ki ga bo Društvo katoliških pedagogov Slovenije podelilo 26. septembra v Mariboru. Ob tem je pripravilo tudi akcijo zbiranja sredstev Slomškov evro za Slomškovo šolo v Mendozi. Šolo in njeno poslanstvo je predstavila koordinatorica šole Urška Šmon. V drugem delu oddaje [od 26:41] smo pozornost namenili tudi 15. Peterlinovi nagradi, ki so jo podelili na letošnjih 61. Študijskih dnevih Draga. Prejel jo je duhovnik, kulturni in narodni delavec z avstrijske Koroške Jože Kopeinig.

Sredstva za Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu po predlogu rebalansa proračuna za letošnje leto ostajajo skorajda enaka - s povišanjem za nekaj več kot 22.000 evrov znašajo približno 12,8 milijona evrov. Z zneskom se je včeraj seznanila pristojna komisija državnega zbora. Kot je na seji dejala državna sekretarka na uradu Helena Jaklitsch, so veseli, da tudi po predlogu rebalansa proračuna sredstva ostajajo na isti višini oz. z manjšim dodatkom. Si pa tudi v prihodnje, tako kot je bila praksa več zadnjih let, želijo zviševanja sredstev. »Gotovo je v interesu vseh nas, da so sredstva urada in tudi drugih ministrstev, ki se nanašajo na delovanje Slovencev zunaj Slovenije, taka, da jim lahko nudimo dostojno podporo,« je dejala Helena Jaklitsch. Državna sekretarka je spomnila, da je urad od leta 2019 do danes že »zelo spodobno dvignil« ta sredstva. »Upamo seveda in načrtujemo, da se bo to dogajalo tudi v prihodnje,« je dodala.