Advertise on podcast: Labirinti sveta

Več evropskih držav so zajele velike demonstracije. Večina protestnikov izraža nasprotovanje propadanju socialne države, v več primerih pa so se demonstracije sprevrgle v divjanje skrajnežev. Tako je še posebej bilo v večjih francoskih mestih. Papež Leon XIV. se je ta teden vrnil in, kljub okrevanju, že opravlja svoje dolžnosti. Daleč od našega ponorelega sveta pa leti japonska sonda proti Marsovi luni Phobos.

Na arabskem polotoku se zaostruje še ena bližnjevzhodna vojna; v ospredju so jemenski hutijevci, jemenske vladne sile in savdska vojska. Spopadi se nadaljujejo tudi na ukrajinsko-ruskih bojiščih, z napadi brezpilotnih letalnikov na ladje ob bolgarski obali pa je konflikt vnovič dosegel tudi Evropsko unijo. V Labirintih sveta pa tudi o vse hujših pritiskih na medijsko svobodo v Srbiji.

Oljke preživijo stoletja, tudi tisočletja. Suše, požare, vročine, pozebe. Tudi iz odžaganih vej zrastejo novi poganjki. Človeku v tekočem zlatu vračajo to, kar stori zanje. Preživijo skoraj vse, razen gradbenih strojev, katerih vozniki jih izruvajo v imenu boja za zemljo. Alpski ledeniki so preživeli še veliko daljše obdobje. Zdaj izginjajo, prav tako zaradi človekovega pohlepa in rabe fosilnih goriv. To je uničilo tudi mangrove v delti reke Niger. A oddaja prav od tam prinaša tudi dobre novice o skupnosti žensk, ki počasi, a uspešno obnavljajo onesnaženo pokrajino.

S pospešenim razvojem umetne inteligence se krepijo opozorila glede varnosti za človeštvo, predvsem po razkritjih, da so nekateri najnaprednejši modeli nepooblaščeno vdrli v javne sisteme ali podjetja. Ob zavedanju, da se tehnologija razvija hitreje kot varnostni mehanizmi, so podjetja vendarle potegnila določene zavore. Predstavniki največjih ameriških tehnoloških podjetij so podpisali varnostne zaveze za razvoj in uporabo umetne inteligence, nekateri najnaprednejši modeli pa za zdaj ne bodo dostopni javnosti. Ali bodo moralno zavezujoča pravila tudi učinkovita?

Zasedanje generalne skupščine Združenih narodov je v osnovi namenjeno temu, da se enkrat na leto slišijo glasovi vseh držav sveta. A vsakič znova se izkaže, da v poplavi nastopov in bolj ali manj ostrih izjav, niti voditelji ne slišijo eden drugega. Tudi poganjanja za končanje vojn v Ukrajini in Iranu ne napredujejo. Če kaj, se zdi, da so stališča vpletenih vedno bolj narazen. Ekstremi pa se krepijo tudi v evropski politiki, zadnji primer so troje septembrske deželne volitve v Nemčiji.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pred poslankami in poslanci Evropskega parlamenta imela vsakoletni govor. Govorila je o pomembnih temah: varnosti, podnebnih spremembah, povezovanju s Kanado, prepovedi družbenih omrežij za otroke. Pred Haaškim sodiščem so nekdanjega predsednika Kosova Hashima Thacija obsodili na dolgoletno zaporno kazen zaradi zločinov med vojno na Kosovu. V Prištini so zaradi tega izbruhnili nemiri. Srbsko študentsko gibanje pa je vložilo svojo kandidaturo za parlamentarne volitve konec oktobra.

Četrt stoletja je od terorističnih napadov na New York, ki so, kot smo takrat razumeli, spremenili svet. Spremenili pa so predvsem človeka, ki morda tudi zaradi strahu, ki ga je v zahodne družbe prinašalo daljše obdobje boja s terorizmom, zdaj izbira drugače, kot je izbiral pred tem. Medtem ko več kot deset držav evropskih držav kuje način, kako sankcionirati buldožersko protipalestinsko politiko nezakonitih naselij izraelske vlade, Ljubljana po novem gosti rezidenčno veleposlaništvo Izraela. Po Labirintih sveta vas bo tokrat popeljal Matjaž Trošt.

Ameriški predsednik Trump, ki trdi, da je rešil že 8 vojn, nadaljuje napade na Iran, tudi na civiliste na poroki. Ministri izraelske vlade napovedujejo izselitev Palestincev iz Gaze in Zahodnega brega, slovenska vlada poskus sprejetja skupne evropske izjave označuje za nesorazmeren ukrep in stavi na tiho diplomacijo ob odpiranju izraelskega veleposlaništva v Sloveniji. Več v Labirintih sveta.

Novica o smrti generala Ratka Mladića nas, če želimo ali ne, vrača v nek drug čas. Ko smo verjeli, da so množični poboji, obleganje mest, kot je Sarajevo, spoznani za zločin in za vselej del preteklosti. A smo se ušteli. Danes vidimo, da so novice o ubitih vojakih in civilnih osebah, nekaj vsakdanjega. Smo novinarji nagnjeni k pesimizmu? Ali pa današnja stvarnost ne ponuja vedrega pogleda v prihodnost. Te dni smo zaskrbljeno opazovali temno ameriško letalo, ki je z direktorjem CIE pristalo na moskovskem letališču Vnukovo. Je s seboj prinesel zadnje opozorilo pred nečim hujšim, se sprašujejo svetovni mediji. Američani napovedujejo sankcije vsem, ki sodelujejo z Iranom. A zanimivo, pustili so nekaj prostora za pogajanja s Kitajsko. Morda je to luč v tunelu, iz katerega svet nikakor ne zna priti.

Evropa gori. Dobesedno in v prenesenem pomenu. Ogenj požira hiše in uničuje človeška življenja, suše uničujejo pridelke, nizki vodostaji rek povzročajo težave v energetiki, visoke temperature ubijajo. Fosilna industrija, ki je med glavnimi odgovornimi za podnebno krizo, medtem povečuje dobičke. Večina evropske elite – z redkimi izjemami – v tem ne vidi do absurda stopnjevanega problema. Kot molči ob zločinih v Gazi, v nerazumnem prepričanju, da je to daleč stran. Za optimizem v sedanjih razmerah ni veliko razlogov. A upanje – in se tem nujnost ukrepanja – vendarle ostaja.

Ukrajina je Washingtonu predala nove predloge za končanje vojne z Rusijo; njihova vsebina za zdaj ostaja neznana. V konfliktu med obema državama bi posredoval tudi predsednik državnega zbora Zoran Stevanović, ki želi čimprej obiskati Moskvo. Njegovo navezovanje stikov s predsednikom ruskega parlamenta je sprožilo vrsto kritičnih odzivov v slovenski politiki. V Labirintih sveta bomo pogledali tudi razmere na nemirnem Bližnjem vzhodu, kjer se dogajanje ne odvija po načrtih ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Huda suša pesti večino Evrope, pa tudi številne druge dele sveta. Posledice se že kažejo skoraj na vseh področjih družbe, saj niso omejene le na okolje, ampak vplivajo tudi na prehransko varnost, gospodarstvo, javno zdravje in energetsko stabilnost. Kriza bo tako precej globlja, kot je videti na prvi pogled. Pred podnebnimi spremembami si ne moremo več zatiskati oči, glavno vprašanje je, kako hitro in kako odločno ukrepati. Labirinti sveta, vsak petek na prvem programu.

V New Yorku se je začel proces izbire novega generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov. A kdo bi sploh hotel naslediti Antonia Guterresa, ko se povečuje število konfliktov in ko so ti vse bolj divji, ko pravila ne veljajo več in je edino, kar šteje, surova moč? Svojo moč nam je v tem tednu znova pokazala narava, požari v Franciji in Španijo so silovito opozorilo podnebnih sprememb, na Japonskem pa je več deset žrtev zahteval potres. Pravi pretres pa je doživel tudi svetovni nogomet, saj predsednik Fife Gianni Infantino del znamke svetovnega prvenstva ponuja bogatim vlagateljem.

Čeprav je ameriški predsednik Trump že pred časom in večkrat oznanil tako rekoč popolno uničenje iranske vojske, se v zadnjih dveh tednih napadi in povračilni napadi med državama zgolj stopnjujejo. Ceno plačujemo vsi, če nič drugače, ko se ustavimo na bencinskih črpalkah. Pentagon pa celo ocenjuje, da so stroški te vojne presegli 37 milijard dolarjev. Združeno kraljestvo ima novega predsednika vlade, Evropska unija pa dobiva novo posebno predstavnico za Sahel. Ta oseba pa ne bo nekdanja slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon.

Evropska unija je imela izredni vrh glede podpore Ukrajini. Njeni voditelji so tudi prišli v Kijev na ukrajinski državni praznik. Novic o iskanju miru med Ukrajino in Rusijo v zadnjem času ni. Propadlo je tudi premirje med Iranom in ZDA. Poleg vojnih žarišč, Evropo prizadeva tudi naravni ogenj. Zaradi visokih temperatur in suše je veliko gozdnih požarov.