Advertise on podcast: Naši umetniki pred mikrofonom

Nedavno je preminil grafik, slikar in keramik Karel Zelenko. Rodil se je v Celju leta 1925, po začetnih medvojnih študijih v Gradcu in na Dunaju pa je končal akademijo v Ljubljani, kjer je živel in ustvarjal. Leta 1964 je dobil nagrado Prešernovega sklada, velik uspeh pa je imel tudi z razstavami v Belgiji in na Nizozemskem. Na njegovem domu v Trnovem ga je leta 2002 obiskala Vida Curk.

Dr. Evgen Bavčar, slovenski filozof, pisatelj, esejist in fotograf, ali, kot sam pravi, konceptualni umetnik je dopolnil osemdeset let. Po rodu je iz Lokavca pri Ajdovščini, kamor se iz Pariza ves čas vrača, doktoriral je iz filozofije estetike na pariški Sorboni. Je raziskovalec na Nacionalnem centru za znanstvene raziskave ter avtor več kot 150 fotografskih razstav, ki so bile pripravljene v Franciji in tujini. Dr. Bavčar je tudi zaslužni ambasador ter borec za pravice slepih in slabovidnih; sam je vid izgubil, ko je bil še otrok. Je tudi prejemnik nagrade državljan Evrope, ki jo podeljuje Evropski parlament. Pred desetimi leti mu je Pierre-François Mourier, tedanji francoski veleposlanik v republiki Sloveniji, podelil najvišje francosko odlikovanje, legijo časti za dosežke na področju umetniške fotografije ter za osebna prizadevanja pri krepitvi odnosov med Francijo in Slovenijo. Ob tem dogodku je Tadeja Krečič Evgena Bavčarja povabila pred mikrofon.

Slikar in grafik Bogdan Borčić se je rodil na današnji dan pred 100. leti v Ljubljani, umrl je leta 2014 v Slovenj Gradcu. Med vojno so ga nacisti deportirali v Dachau. Po vojni je študiral slikarstvo, diplomiral je leta 1950, študij pa nadaljeval na specialki za slikarstvo pri profesorju Gabrijelu Stupici. Izpopolnjeval se je tudi v tujini, v Amsterdamu in Parizu. Od leta 1969 naprej je poučeval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, od leta 1979 je bil redni profesor za grafiko. Njegova grafična dela hranijo mnogi svetovni muzeji, tudi dunajska Albertina. V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki je urejen poseben Grafični kabinet Bogdana Borčića z več kot 1000 grafikami, večjo zbirko doniranih slik hranijo v Koroški galeriji v Slovenj Gradcu. Slišali boste pogovor z umetnikom, ki ga je leta 2009 pripravila Vida Curk.

Tokratna oddaja je namenjena slikarju, akademiku Janezu Berniku. Letos mineva deset let od njegove smrti. Rodil se je 6. septembra 1933 v Guncljah pri Ljubljani. Na ljubljanski akademiji je diplomiral pri profesorju Maksimu Sedeju, čez leta je sam postal profesor za risanje in slikanje na tej šoli. Bil je član likovne skupine Grupa 69, sodeloval je na ljubljanskem in beneškem grafičnem bienalu, poleg številnih skupinskih razstav pa je imel več kot šestdeset samostojnih razstav. Njegovi grafični listi so v številnih znanih svetovnih galerijah in zbirkah. Janez Bernik je bil vsestranski umetnik, ukvarjal se je s kiparstvom, grafiko, ilustracijo, tapiserijo, knjižno opremo. Manj znano je, da je bil tudi pesnik, objavil je tri pesniške zbirke. Poleti leta 2000 ga je v njegovem ateljeju v Breznici na Gorenjskem obiskala Vida Curk in ga najprej vprašala, kako je našel svoj poklic likovnega ustvarjalca.

Tatjana Pregl Kobe, pesnica, esejistka, pisateljica, publicistka, umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka in založnica se je rodila poleti pred osemdesetimi leti. Po izobrazbi je umetnostna zgodovinarka in komparativistka. Sredi sedemdesetih let preteklega stoletja je stopila na literarno sceno, najprej kot avtorica besedil za otroke, pozneje pa kot avtorica pretežno osebnoizpovedne in razmišljujoče poezije za odrasle. Njen opus je mogočen: skoraj petdeset zbirk poezije za odrasle in otroke ter knjig za otroke in mladino, dvajset umetnostnozgodovinskih knjig in likovnih monografij. Poleg besedil o likovnih dogodkih piše že leta knjižne ocene za radijsko oddajo S knjižnega trga na programu Ars. Leta 2010 se je s Tatjano Pregl Kobe pogovarjala Vida Curk.

Letos je baletni plesalec Janez Mejač praznoval devetdeset let. Pred osmimi leti, ko je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, ga je pred mikrofon povabila Anamarija Štukelj. Janez Mejač, mojster baleta, je zaznamoval slovensko baletno umetnost 20. stoletja. Oblikoval je 84 solističnih baletnih vlog, postavil 62 koreografij v dramskih gledališčih in operi, v sezonah od 1981do 1984 in 1995 do 1998 je bil vodja ljubljanskega baleta. Poleg tega je delal kot pedagog in predavatelj, pa tudi koreograf.

Desetega avgusta je umrl igralec in režiser Adrijan Rustja. Rodil se je leta 1933 v slovenski družini v Trstu, med vojno je obiskoval italijansko šolo, po vojni se je vpisal na slovensko gimnazijo in leta 1953 maturiral na slovenski državni trgovski akademiji v Trstu. Na akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani je študiral režijo. Po diplomi je V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu najprej asistiral Jožetu Babiču, potem pa samostojno režiral. Bil je tudi član Radijskega odra. Pozneje je ustvarjal predvsem kot igralec, delal pa je tudi kot režiser in sodeloval z amaterskimi skupinami. Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi leta 1997 Borštnikovo nagrado za igro, leta 2005 odličje Marije Vere za igralski opus in življenjsko delo, ki ga podeljuje ZDUS, pred tremi leti pa tudi tantadruja za življenjsko delo. Leta 2005 se je z Adrijanom Rustjo pogovarjala Neva Zajc.

Pred dnevi je v 98. letu umrl režiser Mile Korun, ena osrednjih osebnosti slovenskega gledališča 20. stoletja. Ni samo režiral, bil je mnogostranski ustvarjalec: scenograf, kostumograf, dramaturg, avtor dramatizacij, profesor na ljubljanski AGRFT in tudi dramatik. Svojih režij se nikoli ni loteval rutinsko in na prvo žogo. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, ki smo jo posneli leta 1998, je Mile Korun nastopil kot premišljevalec – pripovedoval je o svojem odnosu do režiranja, do dramatike Ivana Cankarja, do kritike – in predvsem slikovito in prepričljivo orisal svoj odnos do gledališča, njegove moči in nemoči. Oddajo je pripravila Barbara Orel, posnela jo je Ivica Pelko.

Desetega avgusta 2026 je umrl Slavko Pregl, mladinski pisatelj, avtor basni, satirik in urednik. Rodil se je septembra leta 1945 v Ljubljani. Doslej je napisal več deset knjižnih del, med katerimi prevladujejo besedila za otroke in mladino. Avtorjeva izjemna priljubljenost se je začela po izidu legendarnega mladinskega romana Odprava zelenega zmaja leta 1976. Slavko Pregl je prejel vse domače literarne nagrade za otroško in mladinsko književnost. Med drugim je deloval kot urednik pri Mladinski knjigi, bil je predsednik Društva slovenskih pisateljev in društva Bralna značka. Leta 2017 je dobil odlikovanje: red za zasluge za izjemen prispevek k slovenski kulturi in bralni kulturi mladih. Pred upokojitvijo je vodil Javno agencijo za knjigo. Z avtorjem se je o njegovem pisanju, humorju ter odnosu do otrok, o medijih in še čem leta 2015 pogovarjala Simona Kopinšek.

Grafični oblikovalec Miljenko Liculu se je rodil 6. avgusta pred osemdesetimi leti, umrl pa marca 2009. Leto pred smrtjo je za svoje življenjsko delo prejel Prešernovo nagrado. Bil je eden osrednjih grafičnih oblikovalcev pri nas, še posebej se je zapisal v zavest Slovencev kot avtor podobe našega prvega denarja, slovenskega tolarja, evrskih kovancev, potnega lista in osebne izkaznice. Z Miljenkom Liculom se je konec leta 2007 pogovarjala Tadeja Krečič.

17. julija 2026 je minilo trideset let, odkar je v Ljubljani umrl akademik Bratko Kreft, slovenski dramatik, prozaist, dramaturg, profesor, literarni zgodovinar in režiser. Rodil se je leta 1905 v Mariboru. Leta 1982 ga je Ciril Stani povabil pred mikrofon in Bratko Kreft, avtor dram, kot so Tugomer, Celjski grofi, Velika puntarija in Kranjski komedijanti, filmske drame Dr. France Prešeren, petih proznih del in osmih knjig strokovne literature, je pripovedoval o svojem rodu, otroštvu in vzpodbudah za pripadnost pisani besedi, slovenstvu in slovanstvu. Urednika oddaje: Ciril Stani in Tadeja Krečič scholten. Produkcija leta 1982.

Aleksander Peršolja, slovenski pesnik in soustanovitelj festivala Vilenica, je junija preminil v 82. letu starosti. Bil je Bric, študiral je v Ljubljani, živel je na Krasu in bil dolgoletni vodja Kosovelovega doma v Sežani. Pesmi je začel objavljati v šestdesetih letih v reviji Perspektive, pozneje pa tudi v večini slovenskih literarnih revij. Objavil je več kot deset pesniških zbirk, izbori poezije so prevedeni v številne tuje jezike. Je pa tudi avtor dramskih priredb poezije Srečka Kosovela. Lani so pesniku Peršolji na festivalu Vilenica podelili častni kristal Vilenice. Naši umetniki pred mikrofonom je hommage ustvarjalcu, ki je "svoje življenje posvetil umetnosti in ljudem", kot so zapisali ob podelitvi srebrne plakete Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Pesnika je leta 2004 pred mikrofon povabila Vida Curk. Oddajo je tokrat uredila Tadeja Krečič Scholten

Ob rojstnem dnevu Ite Rine, prve slovenske filmske zvezde, se je Slovenska kinoteka poklonila Silvi Čušin, filmski, televizijski in gledališki igralki, v Muzeju slovenskih filmskih igralcev v Divači. Ob tej priložnosti je izšla tudi knjižica o bogatem filmskem opusu Silve Čušin. Nastopila je v filmih, na primer, kot so Sanremo, Jaz sem Frenk, Izbrisana, Ivan, Inferno, Srečen za umret, 9:06, Estrellita – pesem za domov, Predmestje, Šterkijada. Igralske stvaritve Silve Čušin »presegajo vse negativne stereotipe slovenske filmske igre«, saj na zaslonu »vedno deluje naravno, prepričljivo, živo in nepredvidljivo«, smo brali v utemeljitvi nagrade Ite Rina pred štirimi leti, ko jo je Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev nagradilo za opus pri filmu. Za življenjsko delo je pred nekaj leti že dobila Borštnikov prstan, največje priznanje za igralsko umetnost na Slovenskem, ob nagradi Ite Rina leta 2022 pa jo je pred mikrofon povabila Tina Poglajen.

Dramska igralka Ana Facchini je od leta 2001 članica SNG Nova Gorica, kjer je nanizala obsežen opus vlog. Za vlogi v uprizoritvah 1973 in Anhovo je na letošnjem 61. festivalu Borštnikovo srečanje prejela Borštnikovo nagrado za igro. V pogovoru razmišlja o empatiji v gledališču, vlogah, ki same poiščejo igralko, in gledališču kot enem od gradnikov človeštva. Tonski mojster: Franc Moder

Literarna znanstvenica in urednica, rusistka in slovenistka Neža Zajc je predvsem pesnica, zelo samosvoja pesnica. Objavila je pet pesniških zbirk : Ime gore (2014), Igla v mrku, Brez slovesa, Samoten svet in Bele sence (2025) ter v njih ubesedila enkraten, težko ponovljiv svet o človeških bitnostih, stkan iz prepoznavnega besedišča. Oziroma kot je o njeni poeziji zapisal pesnik in še marsikaj Vinko Möderndorfer: »Ne poznam poezije, ki bi bila tako zares.« Več o svoji poeziji pove pesnica v pogovoru z Markom Goljo, občuteno pa tudi prebere pesmi Večnost in V vodi. Nikar ne zamudite.