Advertise on podcast: Kdo smo?

Na prehodu v novi vek se je v nemških deželah začelo širiti reformacijsko gibanje, ki je zahtevalo korenite spremembe v Katoliški cerkvi in veri. Reformacija se je še pred Trubarjem širila tudi v naših krajih, pravi razmah pa je res dosegla prav s Primožem Trubarjem in njegovimi sodobniki. Avtor ponovitve oddaje je Ivan Merljak, gost pa je kulturni in literarni zgodovinar doc. dr. Jonatan Vinkler.

Radio, eno najpomembnejših odkritij v zgodovini komunikacije, že od nastanka širi informacije in kulturne vsebine. Postopoma je postajal priljubljen način obveščanja, izobraževanja in zabave, ljudem je namreč omogočal poslušanje novic, glasbe, športnih prenosov, poučnih pogovorov, literarnih oddaj ter radijskih iger. Danes javni radiji po svetu postajajo izjemno dragocen medij, saj hitro obveščajo javnost, izobražujejo poslušalce, v primeru slovenski javnih radijskih programov pa tudi ohranjajo in širi slovensko kulturo ter slovenski jezik. Radio Slovenija, edini javni radio pri nas, deluje v okviru javnega zavoda RTV Slovenija in opravlja javno službo z namenom zagotavljanja kulturnih, socialnih in demokratičnih potreb državljanov Republike Slovenije, Slovencev po svetu, pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, pa tudi pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti, ki živijo na ozemlju Slovenije. Podobno za svoji manjšini v okviru javne RTV skrbita italijanski RAI in avstrijski ORF. V pogovoru, ki nastaja vsak mesec v sodelovanju Programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF Celovec, tokrat pozornost usmerjamo k pomenu in vlogi slovenskih javnih radijskih programov v našem skupnem kulturnem prostoru. Sodelujejo: Mirko Štular, direktor Radia Slovenija, Alexander Mak, urednik slovenskega programa ORF Celovec, in Martina Repinc, odgovorna urednica slovenskih programov na deželnem sedežu RAI za Furlanijo-Julijsko krajino.

Kuge spremljajo človeka že tisočletja. Natančneje zanje vemo od antičnih časov naprej, ko so v rimskem imperiju na različne načine zapisovali dogodke. Bolj znane pa so kuge ob koncu srednjega in na začetku novega veka. S primerjavo podnebnih razmer in ravnanja človeka znanstveniki lahko razberejo modele nastanka kuge (ponovitev).

Bloški voli so bili posebnost slovenskega živinorejskega izročila. Bili so zanesljiva, vztrajna in močna delovna živina na polju in v gozdu, pomemben vir zaslužka za bloške kmete in izvrsten vir mesa. No, zadnje predvsem za mestno gosposko. S prihodom traktorjev so izginili in že tri desetletja ni več niti enega bloškega vola. Propadel je tudi donosni posel z njimi.

Slovenija ima zelo veliko orgel glede na velikost in število prebivalcev. Kar približno 1100 jih je, to nas uvršča v sam svetovni vrh. Ker smo ozemlje na prepihu, je pri nas pri orglah kot cerkvenem in tudi posvetnem glasbilu čutiti vplive Sredozemlja in germanskega sveta. A k vsemu smo dodali tudi veliko svojega. Prisluhnite ponovitvi oddaje o orglah na Slovenskem.

Te dni se spet žolčno razpravlja o tem, kakšno šolstvo naj bi imeli. Je boljša devetletka ali osemletka kot nekoč? Ni naša naloga, da bi polemizirali o tem, je pa dobra priložnost, da ponovimo oddajo o šolstvu na Slovenskem. Začetki segajo že v antiko, prve formalne oblike pa so nastale v srednjem veku. Tedaj se je začel nezadržen razvoj šolstva, v katerem so stoletja uporabljali latinščino, potem pa nemščino. Slovenščina je sprva sodila le v elementarne oblike šolstva, sredi 19. stoletja pa smo Slovenci dobili prave slovenske ljudske šole in na začetku 20. stoletja tudi gimnazije.

Na državni praznik priključitve Primorske k matični domovini objavljamo oddajo o času, ko usoda Primorske še ni bila dokončno določena. Praznik zaznamuje uveljavitev Pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, dogajanje v letih pred tem pa razkriva, kako negotovo in razdeljeno je bilo življenje ob novi meji. Druga svetovna vojna se je uradno končala 9. maja 1945, vendar se na Primorskem z njenim koncem še niso končali negotovost, razmejevanja in življenje pod različnimi oblastmi. Pokrajino so 1. maja osvobodili partizani IX. korpusa ter zasedli Trst in Gorico, po sporazumu z Anglo-Američani pa so se morali iz obeh mest umakniti. Razmejitev je začrtala tako imenovana Morganova linija, ki je nekaj slovenskih vasi in krajev ob Gorici pustila v coni A pod zavezniško upravo, medtem ko je bila cona B pod nadzorom jugoslovanskih oblasti. (Poslušali boste ponovitev.)

Tokrat bomo govorili o Furmanstvu na Slovenskem, ali po naše prevozništvu s težkimi vozovi in konji na različno dolgih poteh. Slovenci smo kot furmani prevažali tovor z Dunaja do morja in nasprotno, pa tudi na krajše razdalje, ponavadi iz naših gozdov hlode, drva in žagane deske. To še zlasti velja za primorske furmane, ki so tovorili les z Nanosa in Trnovskega gozda do žag in naprej v Gorico in Trst. Furmanstvo je povozila cenejša in zmogljivejša železnica, od česar si ni nikdar opomoglo.

Južna železnica je ime za dobrih 577 kilometrov dolgo železniško povezavo med Dunajem in Trstom. Zgrajena je bila sredi 19. stoletja, polovica čez slovensko ozemlje. V poldrugem stoletju je preživela dve veliki vojni in eno manjšo in kar sedem oblik državnih oblasti: Avstrijo, SHS, Kraljevino Jugoslavijo, nemško in italijansko, SFRJ in samostojno Slovenijo. Danes teče čez ozemlja treh držav, vendar, žal, brez neposredne povezave (ponovitev).

V pesmi in prozi Majda Mihalič Tomaštova opisuje težke in tudi vesele trenutke življenja v primorski vasi Ocizla od nonotov in non do danes.

Sebastian Kneipp je med Slovenci dobro znan in v prejšnjih generacijah so ga mnogi vzeli nekako za svojega, kakor da bi bil Slovenec, eden izmed nas, čeprav je bil po rodu z Bavarske. Deloval je proti koncu 19.stoletja, ko so bili naši kraji pod Avstro-Ogrsko monarhijo in s svojimi metodami knajpanja, kot danes pravimo, pomagal mnogim ljudem, ki si dragih zdravnikov niso mogli privoščiti. Toda Kneipp je poleg svoje vodne terapije poudarjal še štiri druge stebre svojega nauka, ki naj bi ljudem zagotovili zdravje (ponovitev).

O najhujši kugi v Gorici in na Goriškem vemo veliko po zaslugi zapisov goriškega baročnega pisca, kronista, ilustratorja, poligrafa, pesnika in duhovnika Ivana Marija Marušiča, ki je na Travniku sredi Gorice popisoval resničnost svojega mesta, tudi potek kuge (ponovitev).

Na vrh slemena nad reko Reko v Brkinih že stoletja meri čas idilična vasica Suhorje. Od tu sega pogled na vse štiri strani neba, prepišnost burje in vseh drugih vetrov pa ne ovira ponosnih domačinov, ki si predano prizadevajo ohranjati bogato kulturno dediščino. Med kamnitimi zidovi ozkih ulic deluje Vaško društvo Suhorje, ki že desetletje pripravlja prireditve z naslovom Jožefovo in Velika noč na Suhorju. Letošnjo deseto prireditev smo obiskali tudi z našim mikrofonom (ponovitev).

Slovenci smo z vidika jezika privilegiran narod. Težko bi na tako skromnem prostoru, kot je slovenski, našli toliko različnih oblik besed istega pomena ali istih besed različnega pomena, obarvanih lokalno, narečno in ekspresivno kot prav po dolinah, gričih, hribih in planotah naše domovine. Prisluhnili bomo Anici Štrubelj z Vidma na Dobrepolju, ki zbira in ureja knjigo posebnih dobrepolskih besed, fraz in zgodb, da ne bi zašli v pozabo (ponovitev).

Arboretum v Volčjem potoku je naš nacionalni ponos in kulturna dediščina s pomembno noto slovenstva. Te dni so lahko obiskovalci silšali orkester rastlin, ki pojejo svojo simfonijo narave, čeprav nezaznavno za naše čute. Oddajo smo posneli v božičnem času, ko so številne raznobarvne lučke v parku pričarale čarobnost (ponovitev).