Advertise on podcast: Prvi na maturi

Na splošni maturi morajo dijaki opraviti pet predmetov. Poleg treh obveznih – slovenščine, matematike in tujega jezika – izberejo še dva izbirna predmeta. Leta 2013 se je za kemijo kot izbirni predmet odločilo več kot 6.700 maturantov, med njimi tudi Matej Mohorič. Mohorič je danes profesionalni kolesar in prvi Slovenec z zlato medaljo na svetovnem prvenstvu v kategoriji mlajših članov. Izpit iz kemije pa je opravljal kar v kolesarskem dresu, saj je istega dne nastopil na Dirki po Sloveniji, pozneje pa postal tudi zlati maturant. Kako mu je uspelo uskladiti vrhunski šport in priprave na maturo, ga je vprašala Lana Furlan.

Po pisnih izpitih iz slovenščine in angleščine maturante 6. junija čaka še matura iz matematike. Danes se 24-letna Vanesa Žura tega datuma dobro spominja, saj je pred petimi leti prav na dan pisnega dela matematike rodila svojega prvega otroka. Kako se je pripravljala na zrelostni izpit med nosečnostjo, je zaupala Lani Furlan.

Na Prvem v tem tednu pripravljamo za letošnje maturante še nekaj pogovorov s profesorji in z ocenjevalci na maturi, ki podajajo koristne nasvete. Danes izvemo več o kemiji na splošni maturi. Izpit je sestavljen iz pisnega dela in laboratorijskih vaj. Pisni izpit pa sestavljata dva dela, oba kandidati pišejo po 90 minut, prvi predstavlja 35 %, drugi 45 % končne ocene. Kako sta pisna dela sestavljena, kakšne naloge zajemata, kje kandidati zaradi površnosti in pomanjkljivega branja izgubljajo točke po nepotrebnem, kako je z zapisovanjem merskih enot in kakšni so nasveti profesorice za uspešno oceno na maturi – o vsem tem se je kolegica Tadeja Bizilj pogovarjala s Sabino Eršte, ki kemijo uči na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju.

Že vrsto let je geografija eden izmed najbolj priljubljenih izbirnih predmetov na splošni maturi – tudi lani je bilo tako. Največ maturantov se je odločilo za psihologijo, geografija pa je bila na drugem mestu. V spomladanskem roku je ta izpit pisalo 1.675 kandidatov, opravili pa so ga s povprečno oceno 3,35, kar je nekoliko slabše kot leta 2024 (3,47), prav tako so v povprečju dosegli manj točk kot generacija pred njimi: 68,71 točke od 100 možnih. Katerim napakam se lahko izognejo in na kaj naj bodo še posebej pozorni letošnji maturanti, pa izvemo od profesorja geografije na Gimnaziji Šiška Mihe Kolariča, ki je tudi član državne predmetne komisije SM za geografijo.

Letošnji spomladanski izpitni rok splošne mature se je začel 5. maja s pisanjem maturitetnega eseja – nadaljuje se 29. maja z drugo izpitno polo iz materinščine in 30. maja s pisno pole iz angleščine. Nato sledijo izbirni predmeti, med njimi tudi fizika. Maturitetni izpit iz fizike je sestavljen iz pisnega dela in laboratorijskih vaj. Pisni izpit zajema dva dela, oba kandidati pišejo po 90 minut, prvi predstavlja 35, drugi 45 odstotkov končne ocene. Kakšno znanje zahtevata oz. preverjata dela, kje kandidati izgubljajo največ točk, zakaj je pomembno dobro poznati fizikalne enote in kaj morajo maturanti upoštevati pri zapisovanju decimalnih in veljavnih mest – o vsem tem se je med drugim s profesorico Kristino Leskovar, ki uči fiziko na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju, pogovarjala kolegica Tadeja Bizilj.

Na Prvem v tem tednu pripravljamo za letošnje maturante še nekaj pogovorov s profesorji in z ocenjevalci na maturi, ki podajajo koristne nasvete. Danes izvemo več o psihologiji na splošni maturi – gre za predmet, ki ga zdaj že vrsto let zapored kot izbirni predmet izbere največ kandidatov. Izpit je sestavljen iz pisnega dela in seminarske naloge in preverja razumevanje psiholoških vsebin, sposobnost analize podatkov in argumentiranja v eseju. Pisni del je razdeljen na tri izpitne pole, ki skupaj preverjajo teoretično znanje in analitične sposobnosti. Kako se naloge ocenjujejo, kje se izgublja največ točk, čemu je namenjen konceptni list, na kaj morajo biti maturanti pozorni pri pisanju in kako lahko do 1. junija nadoknadijo morebitno neznanje – o vsem tem se je kolegica Tadeja Bizilj pogovarjala z Ivo Strniša, ki poučuje psihologijo na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju in je tudi licencirana športna psihologinja.

Če se sprašujete, ali morate pri ploščini trikotnika napisati vse korake računanja, ali je enačba zanjo napisana na izpitni poli ali ne, ter kako je z enotami pri rezultatu, potem vas vabimo, da prisluhnete podkastu Prvi na maturi. Pri odgovorih na ta in podobna vprašanja ter s konkretnimi napotki za reševanje matematičnih izpitnih pol nam je pomagala Barbara Kušar, profesorica matematike in pomočnica ravnatelja Gimnazije Kranj, sicer pa tudi članica državne predmetne komisije splošne mature za matematiko.

Danes se je za več kot 7.200 gimnazijskih maturantov s pisanjem eseja iz materinščine začel spomladanski rok splošne mature. Obvezno branje letos vključuje Ivana Cankarja in Tino Vrščaj, tematski sklop pa nosi naslov Klanec nekoč, danes, vedno? Za večino dijakov matura predstavlja največji preizkus zrelosti, a Filip Vidušin je svoj preizkus zrelosti doživel nekoliko drugače, in sicer kar na Evrovizijskem odru. Pevec skupine LPS - Filip Vidušin se namreč maturitetnega eseja v prvem roku ni udeležil, saj je takrat zastopal Slovenijo v Torinu. Kako je ob tem usklajeval priprave na maturo, koliko odrekanja je to zahtevalo in ali danes svojo odločitev obžaluje, je preverila Lana Furlan.

Kako se mladi pripravljate na pisanje maturitetnega eseja, katere napotke, nasvete in usmeritve vam daje profesorica slovenščine iz Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, kaj se maturantom zdi največji izziv pri prvem dejanju spomladanskega roka splošne mature in kako pomembno si je vzeti čas za osnutek? V oddaji, ki bi jo lahko naslovili tudi Po klancu do uspešnega eseja lahko slišite odgovore, pa tudi ključne ideje obeh romanov in primerjave med njimi. Poglavja: 00:02:09 Kako se maturanti pripravljate na esej? 00:09:54 Zakaj esej prinese polovico ocene? 00:12:10 Pomembno je slediti navodilom 00:13:27 Pisanje eseja: osnutek, uvod, jedro zaključek ... 00:17:24 Kje maturanti izgubljate točke? Napotki za pisanje! 00:25:13 Povzetki analize obeh romanov in primerjave med njima 00:33:01 Francka in Eva 00:39:36 Cankarjev roman 00:55:42 Roman Tine Vrščaj

Srečanje pisateljice Tine Vrščaj in letošnjih maturantov v radijskem studiu, kjer je beseda tekla o maturi, pisanju eseja, pisateljevanju, predvsem pa o romanu Na Klancu. Mladi so imeli za avtorico kar nekaj vprašanj, izvedeli pa smo tudi, kako oni sami razmišljajo o temah, ki jih odpira obvezno maturitetno čtivo: o okoljski problematiki, zasvojenosti s tehnologijo, vprašanju materinstva in starševstva ter o brezbrižnih medosebnih odnosih. Poglavja: 00:02:40 Mladi in Tina Vrščaj o maturi in eseju 00:07:49 So mladi zadovoljni z izbiro romanov in tematskega sklopa? 00:09:36 Mora literatura bralce tudi provocirati? 00:12:21 Vprašanja mladih: o pisanju in povezavah s Cankarjem 00:22:23 Imajo mladi kdaj blokado pri pisanju eseja? 00:24:31 Okoljevarstvena tematika v romanu 00:28:42 Lik Eve: kako ga doživljajo pisateljica, kako mladi? 00:39:15 Medosebni odnosi v dobi tehnologije in zasvojenosti z njo 00:47:34 Cankar poudarja pomen izobrazbe, kje pa je rešitev v romanu Tine Vrščaj? 00:49:51 Lik Anke in stranski liki 00:52:49 Je tudi roman Tine Vrščaj spomenik materi? 00:56:22 Ali problematika okolja na koncu romana izgine ali ne?

V torek, 5. maja, se letos s pisanjem maturitetnega eseja začenja spomladanski del splošne mature, zato, tako kot že nekaj let zapored tri oddaje Studia ob 17h v mesecu aprilu namenjamo tej tematiki. V zadnji bomo govorili o tematskem sklopu Klanec nekoč, danes, vedno? in primerjali, iskali vzporednice in razlike ter razmišljali o glavnih likih in sporočilih obeh obveznih del: romanov z naslovom Na Klancu avtorjev Ivana Cankarja in Tine Vrščaj. Odgovorili bomo tudi na vprašanje, zakaj šolski esej šteje kar polovico ocene pri izpitu slovenščine na splošni maturi in kako se sploh lotiti pisanja te zvrsti. Kakšni sta osrednji protagonistki romanov, Francka in Eva – kaj ju najbolj označuje, kaj ju vodi naprej in kje so ključne razlike med njima? Sta konca romanov optimistična? Sta obe deli, tudi Cankarjevo, še danes aktualni in kakšno sporočilo predajata mladim? In ali usojenosti klanca res lahko pobegnemo? O vsem tem z gosti, dijakinjami 4. letnika ljubljanske Gimnazije Poljane – to so: Patricija Gosar, Laura Petrin, Mia Ratoša Rigler, Iva Tomašić, Neja Brumen, Gaja Skala, Dunja Velebit in njihovim profesorjem Vidom Skrbinškom. Poglavja: 00:03:59 Izbor letošnjih del za maturo 00:06:43 Kaj zahteva pisanje eseja? 00:10:04 Družbeno ozadje nastanka romanov 00:12:12 Bistvene podobnosti in razlike romanov 00:13:56 Oznake romanov 00:15:06 Enak naslov - drugačna začetnica 00:16:43 Simbolni pomen klanca 00:18:28 Kako se klanca v romanih razlikujeta? 00:21:26 Francka in Eva 00:25:10 Vloga matere 00:30:57 Odnos do družbe, sočloveka, revščine 00:33:53 (Ne)odnos z očetom 00:34:44 Francka in Tone Mihov, Eva Krhlikar in Gregor 00:42:08 Tišina v odnosih 00:44:38 Slikar in Tomaž 00:49:27 Lahko determinizem presežemo? 00:55:02 Okolje in narava v romanih 00:56:38 Motiv teka za vozom 00:58:57 Motiv trpljenja 01:01:00 Konca romanov 01:04:03 Ali usojenosti klanca lahko pobegnemo? 01:07:22 Kateri klanec je bolj tragičen? 01:08:18 Aktualnost romanov 01:09:23 Kaj romana predajata mladim? 01:13:43 Subjektivnost in kritičnost pri pisanju eseja

Drugo obvezno čtivo za letošnji maturitetni esej je roman sodobne slovenske pisateljice Tine Vrščaj Na Klancu. Kako se delo nanaša na Cankarjev roman, kako odseva čas, v katerem živimo, in kaj sporoča mladim? O tem smo govorili z dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in njihovo profesorico slovenščine Tanjo Bigec. Maturanti Alina Karba, Maja Zidar, Ines Horvat, Zala Vaupotič, David Gregorinčič in David Rituper poudarjajo predvsem aktualnost romana Na Klancu Tine Vrščaj, ki nas opominja na človekovo odtujenost in celo brezčutnost do sočloveka in narave. Poglavja: 00:01:46 Oznake romana 00:04:47 Obnova 00:06:15 Navezava na Cankarja in avtobiografski drobci 00:08:55 Liki: Eva 00:18:47 Gregor 00:21:15 Zakaj odnos med Evo in Gregorjem ne uspe? 00:24:33 Stranski liki 00:31:35 Narava 00:32:32 Klanec 00:37:22 Kotel in Ljubljana 00:38:46 Tek (za očetom in avtomobilom) 00:42:17 Medgeneracijski odnosi 00:46:57 Konec romana 00:52:11 Kam so usmerjene kritične osti romana? 00:56:24 Sporočila romana 01:01:31 Jezik in slog pisanja Tine Vrščaj 01:04:17 Kako mladi razmišljajo o materinstvu, okolju, vrednotah v družbi?

Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu iz slovenščine na splošni maturi. Obvezna romana, ki ste ju morali prebrati maturanti, pa sta Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj. V pogovoru z dijaki z Ekonomske šole Novo mesto in njihovo profesorico slovenščine smo pod drobnogled vzeli roman, ki ga je največji slovenski pisatelj napisal leta 1902, in tako vsem, ki 5. maja pišete maturitetni esej, ponudili pregled in razumevanje ključnih likov, simbolov in idej romana, hkrati pa na tematike, ki jih odpira, pogledali tudi z današnjega gledišča. Na klancu je Cankarjevo najdaljše delo, literarni spomenik njegovi materi, ki ga poznamo najverjetneje prav vsi – če ne drugače, vsaj po na naslovu in še drugem ključnem simbolu v njem: teku za vozom … Kako torej Ivana Cankarja berejo in razumejo mladi iz Ekonomske šole Novo mesto? Gosti: Neža Zaman Jelenič, Rinora Thaqi, Darja Hrastar, Jaka Cimerman, Tom Agnič in profesorica slovenščine na Ekonomski šoli Novo mesto Eva Kalčič. Poglavja: 00:02:51 Opredelitve romana 00:04:41 Kdaj je nastal roman: slovenska moderna in Cankar 00:08:21 zgradba in vsebina romana 00:09:00 Liki v romanu: Francka 00:15:10 Tone Mihov 00:19:05 Otroci: Tone, Lojze, Francka 00:24:19 Ljudje s klanca 00:30:34 Cankarjev slog pisanja 00:31:39 Motiv, ki preraste v simbol: tek za vozom 00:35:04 Simbol klanca 00:37:16 Drugi motivi 00:42:31 Tematike romana 00:50:43 Cankarjeva ljubezen do matere, socialna empatija in socialistična misel 00:53:51 Konec romana: pesimističen ali optimističen? 00:53:54 Sporočilo/a romana 01:02:05 Aktualizacija romana Na klancu

Neposredni prenos iz Gledališča Koper. Kaj morajo dijaki vedeti o Cankarjevem romanu Na klancu? Kako ga osebno doživljajo? To sta iztočnici Literarnega večera in pogovora z dijaki o romanu, predvidenem za letošnji esej na maturi na temo Klanec nekoč, danes, vedno?. Avtor oddaje: David Kunstek Kneževič Urednik oddaje: Vlado Motnikar Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Tonska mojstra in tehnika: Urban Gruden, Maksim Vergan, Davorin Lovrečič, Matija Žavbi Režiser: Klemen Markovčič Interpret - Rok Matek Bralca - Maja Moll, Igor Velše Dijaki - Ula Dahalić, Ivan Pravorenko, Erika Muženič in Maj Pucer

Roman Tine Vrščaj Na Klancu, ki je skupaj s Cankarjevim romanom z enakim naslovom predviden za letošnji esej na maturi, odpira številne teme: o partnerskih in družinskih odnosih ter odtujenosti, ekoloških vprašanjih, podnebnih spremembah in še marsičem. Ponuja razmislek o vlogi matere in očeta pri vzgoji otrok, o nepredelanih odnosih v primarni družini, o realnem in virtualnem svetu, potrošništvu, ki se je zalezlo v vse pore družbe … Prireditev bo v en dogodek povezala radijski literarni večer, ki ga je pripravila Nika Zadravec in ki bo pod režijskim vodstvom Saške Rakef v živo izveden na odru, ter pogovor Vlada Motnikarja z avtorico. Tina Vrščaj, pisateljica, esejistka, literarna kritičarka in prevajalka, je prvo knjigo, roman Zataknjena v pomladi, izdala leta 2010, sledili so romani Odradek, Na Klancu, nagrajen na natečaju Mladinske knjige za nagrado modra ptica, pred nekaj meseci pa še roman Učne ure Eve K. Poleg romanov je izdala še zbirko kratkih zgodb Plašč, knjigi za otroke Plah, plašen, najplašnejši Tapatapata in Balabuga ter zbirko literarnih kritik Kritičarka na drevesu. Interpretacija: Nataša Keser, napovedovalec: Igor Velše. Režija: Saška Rakef, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, zvočna mojstra: Matjaž Miklič, Urban Gruden, oblikovalec zvoka: Gašper Vodlan. Urednik oddaje Vlado Motnikar.