Advertise on podcast: Prvi na maturi

Kje maturanti na eseju največkrat izgubljate točke, kako se lahko izognete napakam in kaj za vas predstavlja največji izziv? O pisanju eseja, razlikah med razpravljalnim in razlagalnim esejem, o tem, kaj vse se ocenujuje in kako so točke zarporejene, smo izvedeli od profesoric slovenščine z gimnazij v Novem mestu, Kranju in Ljutomeru, ki so vam dale tudi konkretne napotke o tem, kako dobro pisati esej. Naši sogovorniki so bili tudi dijaki s teh šol, ki so z nami deleli svoje izkušnje pisanja eseja in ključn razmišljanja o obveznih čtivih. Tanja Bigec, profesorica slovenščine na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer, navaja tudi najpogostejše napake, zaradi česar se izgubljajo točke: Uvod ne sme biti predolg. »Popuščanje«: preveč časa in prostora kandidati namenijo prvim postavkam v eseju in jim za končne zmanjka časa ali pozornosti (na primer za aktualizacijo). Točk dijaki ne dobijo, če je preveč obnove; zavede jih podajanje zgodbe ali naštevanje dejstev, pozabijo pa na razlago. Nasvet: uporabljajo se lahko vzročno-posledične povezave, torej vezniki ker, zato, kajti, saj, sicer, ki že sami od sebe pisca potegnejo v razlago. Pri primerjavi se lahko zgodi, da na začetku ni teze, da primerjava ni dovolj poglobljena ali da gre zgolj za naštevanje lastnosti enega in nato drugega lika, niso pa izpostavljene skupne značilnosti ali razlike. Mladi včasih spregledajo navodila, kot so: opredelite se, ovrednotite. Pri eseju ne izpostavimo le literarnega dejstva, temveč ga moramo tudi pretehtati. Površna ali presplošna aktualizacija: treba je biti konkreten, izpostaviti konkretne pojme, poimenovanja, razložiti na primerih (primer presplošne trditve: Vojna je huda stvar.) Pri jeziku je največji krivec za manj točk pravopis. Pri slogu mladi izgubljajo točke zaradi ponavljanja besed, imen, stavčnih struktur. Na ta del se lahko pripravijo tako, da si poiščejo sopomenke, nadpomenke in parafraze, ki jih lahko izmenično uporabljajo v eseju. V zaključku se ne odgovarja na zadnjo postavko, temveč povzema ugotovitve.

V zadnji oddaji Studio ob 17.00, ki jo letos namenjamo maturantom splošne mature, bomo skupaj z dijaki in s profesorico slovenščine z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer govorili o tematskem sklopu maturitetnega eseja Človek na razpotjih časa. Iskali bomo vzporednice in razlike ter razmišljali o glavnih likih in sporočilih obeh obveznih del: zbirke novel Strah in pogum Edvarda Kocbeka ter romana Draga Jančarja In ljubezen tudi. Kaj deli, ki govorita o strahotah druge svetovne vojne, sporočata mladim? Naši gosti so: dijaki Veronika Kos, Ella Litrop, Iva Sečko, Nino Klemenčič in Adam Žižek ter njihova profesorica slovenščine Tanja Bigec.

V drugi oddaji, ki jo letos namenjamo maturantom splošne mature kot pomoč pri pripravi na maturitetni esej, premišljujemo o zbirki novel Edvarda Kocbeka Strah in pogum. Kdo so glavni protagonisti novel? Kateri od njih so omahljivci, kateri izdajalci? Kdo od njih ravna v skladu z zahtevami svoje etike in kdo se podredi ukazom zgodovinske nujnosti? Kako naj udejanjijo zgodovinsko nujnost in jo osmislijo tako, da ob tem ne izgubijo svoje človečnosti? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00 dijaki Gimnazije Kranj Jan Korošec, Neža Kumše, Ožbej Andrej Naglič, Zara Planinec Čadež, Lara Stoilov Spasova in njihova profesorica slovenščine Špela Camlek.

Človek na razpotjih časa je letošnji tematski sklop iz književnosti pri slovenščini na splošni maturi. V prvi oddaji, ki jo letos posvečamo maturitetnemu eseju, smo o romanu Draga Jančarja In ljubezen tudi razmišljali z dijaki in profesoricama slovenščine na Gimnaziji Novo mesto. In ljubezen tudi je roman, ki ga je Drago Jančar izdal leta 2017, v njem govori predvsem o dogajanju v Mariboru in na Pohorju med drugo svetovno vojno in takoj po njej – v ta zgodovinski kontekst pisatelj postavi življenjske usode svojih likov, ki jih te vojne grozote trajno zaznamujejo in postavljajo tudi v moralne dileme. Ali mladi vidijo delo kot zgodovinski, vojni, ljubezenski roman, ali, kot pravi tudi Jančar sam, za roman o ljubezni? Kakšen vtis so nanje naredili glavni liki? In kakšno je po njihovem mnenju sporočilo tega obveznega letošnjega maturitetnega čtiva?Sodelujejo: Tisa Božič, Ema Medved, Lara Krašovec, Ema Bevec, Valentin Zaletel, profesorici slovenščine Natalija Petakovič in Ajda Gabrič. 

Tokratni Studio ob 17-ih bo potekal ob neposrednem prenosu s 40. Slovenskega knjižnega sejma, kjer bomo prisluhnili pogovoru o podkastu Prvi na maturi. Posebno pozornost vsako leto namenjamo pripravi na maturitetni esej, ki čaka maturante splošne mature in prispeva kar polovico točk h končni oceni iz slovenščine. Kako mladi doživljajo in razumejo dela? Katera vprašanja ali dileme se jim zastavljajo ob prebiranju? So naše radijske oddaje kamenček v mozaiku priprave na esej in celotno maturo? Gostje: Katarina Torkar Papež, prof. slovenščine na Gimnaziji Poljane; Vid Kavčič in Vid Sakač, študenta; Ajda Lučovnik, dijakinja, letošnja maturantka; dr. Matej Šekli, RIC, predsednik DPK SM za slovenščino; Drago Meglič, RIC, pomočnik glavne ocenjevalke.

Le nekaj dni loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do začetka spomladanskega roka splošne mature. Ta se bo začel s pisanjem eseja v torek, 7. maja. Maturanti bodo lahko izbirali med interpretativnim oz. razlagalnim in razpravljalnim esejem, ta pa k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene. K temu, da so dobro pripravljeni, so zagotovo pripomogle tudi naše oddaje na Prvem, ki smo jih letos pripravili za maturante. Oddajo Studio ob 17h smo posvetili letošnjemu eseju kar trikrat, in sicer 8., 16. in pa 23. aprila, prejšnji teden pa smo v oddaji Gymnasium gostili avtorico ene od štirih obveznih dram za letošnji esej Tjašo Mislej, za katero so mladi pripravili kar nekaj odličnih in zelo poglobljenih vprašanj. Vse oddaje najdete na našem Podkastu Prvi na maturi, v tokratnem Gymnasiumu pa smo pripravili kratek pregled vseh najpomembnejših vsebin za letošnji esej.

Pred maturitetnim esejem smo organizirali okroglo mizo o tematskem sklopu Ujeti ali svobodni in drami Naše skladišče. Gosti so bili maturanti različnih gimnazij in dramska ustvarjalka Tjaša Mislej. Kakšna vprašanja imajo mladi za avtorico ene izmed obveznih dram? Kako sami razmišljajo o ujetosti likov in možnosti svobode? Se sami kdaj počutijo ujeti?

S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante letos 7. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je Ujeti ali svobodni, obvezna dela pa štiri drame – Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma, Zaprta vrata Jean-Paula Sartra, Veliki briljantni valček Draga Jančarja in Naše skladišče Tjaše Mislej. Posameznim delom in glavnim likom smo že posvetili dve oddaji Studio ob 17h v preteklih tednih, v tokratni oddaji pa se bomo osredotočili na najpomembnejše razlike in podobnosti med vsemi štirimi dramami, izpostavili nekaj glavnih značilnostih eseja ter podali konkretna navodila na pisanje. Kakšen tip ujetosti zaznamo v delih? Kje se kaže odsotnost upanja? Kateri liki so brezizhodno ujeti? Kaj predstavlja rešitev, svobodo? Se lahko sploh znotraj sistema popolnoma osvobodiš? O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj in dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Ula Regali, Zoja Peteh, Julija Ambrožič, Teja Zaletelj, Alja Božič, Aljaž Lampret in profesorica slovenščine, Majda Simonič.

V drugi oddaji, ki jo to leto namenjamo maturantom splošne mature kot pomoč pri pripravi na maturitetni esej, bomo govorili o drami Zaprta vrata, ki jo je med drugo svetovno vojno napisal Jean-Paul Sartre, in o delu Naše skladišče, ki jo ga je pred nekaj leti izdala Tjaša Mislej. Kako ujeti ali svobodni so junaki francoske eksistencialistične in slovenske sodobne socialne drame? Kaj pomeni znani citat iz Sartrove drame »Pekel so drugi« in kakšen pekel predstavlja skladišče velikega hipermarketa? Kako ujeti so liki v lastna dejanja, občutek krivde in odnose z drugimi, kako v kolesje delovanja velikih korporacij, ki na račun poceni delovne sile hlepijo po dobičku? Ali sploh obstaja izhod? Odgovore iščemo v Studiu ob 17h z dijaki in s profesorjem slovenščine Gimnazije Želimlje.

Za maturitetni esej, ki predstavlja za dijake zaključnih letnikov gimnazij prvo delanje letošnje splošne mature, morajo dijaki letos (2024) prebrati štiri dramska besedila, tematski sklop pa nosi naslov Ujeti ali svobodni. V prvi od treh oddaj Studio ob 17.00, ki jih letos namenjamo maturantom, bomo govorili o Dogodku v mestu Gogi Slavka Gruma in Velikem briljantnem valčku Draga Jančarja. Kakšne teme in vprašanja odpirata ti dve dramski besedili, ki sta nastali v minulem stoletju, a v različnih obdobjih? Kaj ju povezuje, kakšne so razlike? Kako nas lahko omejujejo in šibijo lastne travmatične izkušnje, neizživeta spolnost in občutki krivde, koliko skupnost, v kateri živimo, in koliko svobode posamezniku sploh ostane v totalitarnem sistemu? Kateri liki, ki so jih mladi tako temeljito spoznali v zadnjem letu, so najbolj ujeti, kaj jih utesnjuje in ali pot do svobode sploh obstaja? Kako sta deli nagovorili mlade in kako sami občutijo ujetost v okolje, v katerem živijo? Več z dijaki in s profesorico slovenščine z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.

Kar nekaj oddaj smo na Prvem namenili pisanju eseja in vsem obveznim maturitetnim čtivom: Sofoklejevi Antigoni, Antigoni Dominika Smoleta, Nori (Hiši lutk) Henrika Ibsena in Dogodku v mestu Gogi Slavka Gruma. V tej spletni ediciji Gymnasiuma smo povzeli nekaj ključnih misli o vseh štirih dramah in navodil za pisanje eseja, predvsem pa slišali mlade, kako razmišljajo o letošnjem tematskem sklopu Ženska na odru sveta.

O tem, kako napisati esej, kaj morajo vsebovati uvod, jedro in zaključek ter kako se maturitetni esej sploh ocenjuje, smo govorili v tretji oddaji Studio ob 17.00, ki jo namenjamo letošnjim dijakom zaključnih letnikov gimnazij. Poleg splošnih napotkov za pisanje, ki naj jih bodo dale profesorica slovenščina in članica maturitetne predmetne komisije Irena Velikonja Kolar ter dijakinje z Gimnazije Šentvid, smo povezali tudi vse štiri obvezne drame in dali mladim priložnost, da sami povedo več o ženskah na odru sveta.

V drugi od treh oddaj Studio ob 17.00, namenjenih letošnjemu maturitetnemu eseju in tematskemu sklopu Ženska na odru sveta, smo se pogovarjali o drugih dveh obveznih čtivih: Nori (Hiši lutk) Henrika Ibsena in o Dogodku v mestu Gogi Slavka Gruma. Dramski deli sta nastali v različnih zgodovinskih obdobjih, družbenih okoljih in umetnostnih tokovih. Kljub temu ponujata primerjave in vzporednice, vsaka posebej pa številne razmisleke in pomisleke. Odgovore o glavnih likih, temah, idejah, motivih in sporočilu norveške meščanske tezne drame in moderne odrske groteske išče voditeljica Špela Šebenik skupaj z dijakinjami Gimnazije Novo mesto in profesorico slovenščine s te šole Natalijo Petakovič.

Čez manj kot mesec dni čaka dijake zaključnih letnikov gimnazij prvo dejanje letošnje splošne mature – maturitetni esej. Tematski sklop nosi naslov Ženska na odru sveta, obvezna dela pa so Sofoklejeva Antigona, Nora (Hiša lutk) Henrika Ibsena, Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma in Antigona Dominika Smoleta. V prvi oddaji Studio ob 17.00, ki jo bomo namenili letošnjemu maturitetnemu eseju, bomo z dijaki in s profesorjem slovenščine iz Gimnazije Murska Sobota govorili o enem najbolj znanih, največkrat upodobljenih in reinterpretiranih dramskih besedil na svetu: Antigoni. Pod drobnogled bomo vzeli tako Sofoklejevo Antigono, kot tudi Smoletovo, ki je nastala 2.400 let za znamenito grško tragedijo.

Pestrost sodobne književnosti, tako tuje kot slovenske, se odraža tudi v dramatiki. Medtem ko smo v minuli oddaji govorili o dogajanju na evropskih odrih, bomo danes pod drobnogled vzeli sodobno slovensko dramatiko in dve drami, ki ju v šolah mladi največkrat predelajo in nato izbirajo tudi na ustnem izpitu iz slovenščine na splošni maturi. To sta Smoletova Antigona, ki bo prihodnje leto tudi obvezno čtivo za maturitetni esej, in Jančarjev Veliki briljantni valček. Ves svet je oder - sodobna dramatika 20. stoletja med tradicionalnim in modernim Pestrost sodobne književnosti, tako tuje kot slovenske, se odraža tudi v dramatiki. Medtem ko smo v minuli oddaji govorili o dogajanju na evropskih odrih, smo v tokratni pod drobnogled vzeli sodobno slovensko dramatiko in dve drami, ki ju v šolah mladi največkrat predelajo in nato izbirajo tudi na ustnem izpitu iz slovenščine na splošni maturi. To sta Smoletova Antigona, ki bo prihodnje leto tudi obvezno čtivo za maturitetni esej, in Jančarjev Veliki briljantni valček. Naš sogovornik je bil Drago Meglič, profesor slovenščine na II. gimnaziji Maribor.