Advertise on podcast: Torkov kviz

O projektu "Slovenska glasba v 90. letih", ki pod okriljem naših glasbenih urednic Aide Kurtović in Anje Rupel teče že četrto leto. Rdeča nit projekta so priredbe uspešnic iz omenjenega časa, ki jih pojejo poveci in pevke, rojene v 90. letih prejšnjega stoletja. Projekt se danes zvečer seli še na Prvi program Televizije Slovenija z oddajo Devetdeseta.

Zaporedje sličic, ki se vrtijo z določeno hitrostjo in s tem ustvarijo vtis gibanja. Tako bi lahko približno opisali filmski trak, izum s konca 19. stoletja. Zakaj je bil v obdobju nemega in zgodnjega zvočnega filma kriv za številne požare v kinematografih ter zakaj je vonj po kisu nekaj, česar si v filmskih arhivih najmanj želijo? Sogovornika: Primož Tanko, Slovenski filmski arhiv, in Nadja Šičarov, Slovenska kinoteka.

Čarobna piščal je zadnja opera, ki jo je napisal Wolfgang Amadeus Mozart. Umrl je zgolj dva meseca po njeni premieri in nikoli ni doživel njenega uspeha. Prvi odziv publike na njeni premieri leta 1791 je bil namreč precej mlačen, kar pa se je nato spremenila. Čarobna piščal tako še danes osvaja svet in različne generacije. Sogovornik: Simon Dvoršak, profesor, ki na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, predava dirigiranje.

»Moja knjiga lepo prosi, naj jo čista roka nosi,« je poved, ki je bila nekoč zapisana na prvi strani marsikatere spominske knjige. Kdaj so se te pri nas najbolj množično uporabljane in delile med sošolce, kaj so to bidermajerski spominski lističi in šatulje? Pa tudi to razkrijemo v Torkovem kvizu, da so v spominske knjige najprej pisali fantje. Sogovornica: kustosinja Sonja Kogej Rus z Oddelka za muzejsko pedagogiko in andragogiko Slovenskega etnografskega muzeja.

Sadjarski muzej Tepka, ki se nahaja na ekološki kmetiji Pr' Matet v Gradišču pri Lukovici, je manjši in mlajši muzej. Ogledi so po dogovoru in za prvi jesenski Torkov kviz so ga odprli prejšnji teden. Zato, da lahko danes vanj s Prvim vstopite tudi vi! Po muzeju nas popeljeta gospodarica kmetije Tanja Cerar in Boštjan Godec z Oddelka za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo na Kmetijskem inštitutu Slovenije.

Ko so evropski znanstveniki konec 18. stoletja prvič videli kožuh kljunaša, so bili prepričani, da gre za potegavščino. Da je nekdo načrtno sešil dele različnih živali skupaj. A krivec za to, da kljunaši navidezno kršijo mnoga pravila živalskega kraljestva, je evolucija. Izgledajo kot raca, vidra in bober v enem, ležejo jajca, mladiči pa mleko ližejo s kože na trebuhu samice in ne sesajo, kljub temu, da kljunaši spadajo med sesalce. To pa niso njihove edine posebnosti. Še več jih v Torkovem kvizu našteje prof. dr. Boris Kryštufek iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.

8. septembra 1944 so zavezniška letala med Koprom in Izolo potopila italijansko čezoceansko ladjo Rex. Mogočna ladja, nekaj let tudi nosilka modrega traku za najhitrejše prečkanje Atlantika proti zahodu, je tako preluknjana na boku obležala v slovenskem morju. V prvih letih Jugoslavije je bila »največji rudnik železa na morju«, saj so jo velik del razrezali in pretopili. Njeni ostanki na morskem dnu so od decembra 2005 vpisani v register nepremične kulturne dediščine, od leta 2009 pa zavarovani kot arheološko najdišče.

Zgodba o počitniški prikolici Adria je poseben industrijski, oblikovalski in uporabniški fenomen, ki je v šestih desetletjih močno zaznamoval mnoge tudi na naših tleh. Kako je majhna ideja z Dolenjske postala evropski simbol svobode? Pri čemer s tem izrazom prav nič ne pretiravamo, če govorimo o zgodbi o uspehu slovenskega izdelka. Sogovornik: Matevž Šlabnik, kustos v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki.

Machu Picchu v kečuanskem jeziku pomeni »stara gora«. To mesto so namreč v 15. stoletju zgradili v osrčju perujskih Andov na kar 2.430 metrih nadmorske višine. V »izgubljeno mesto Inkov« se torej odpravimo v Torkovem kvizu – še zadnji epizodi posebne poletne serije o sedmih čudesih sveta. Sogovornik: Matjaž Pirš, upokojeni turistični vodnik pri Agenciji Oskar, ki je Machu Picchu obiskal že 34-krat.

Od Ljubljane do Pekinga je približno 7.700 kilometrov zračne linije – tako daleč nas danes odpelje Torkov kviz. Kitajski zid je namreč naslednje od sedmih čudes sveta, ki jih sicer na Prvem v kvizu raziskujemo to poletje. Sogovornika: popotnika in pisca bloga Lahkih nog naokrog Katarina in Rok Hočevar. Kitajski zid se na skrajnem vzhodu ob meji Kitajske s Severno Korejo dotika Bohajskega morja, nato se vije mimo severa Pekinga in naprej v notranjost države. Zaključi se v provinci Gansu v puščavi Gobi.

Danes nadaljujemo, kjer smo prejšnji torek končali, ko smo ugotovili, da je krščanstvo končalo gladiatorske igre. S sprehodom po rimskem Koloseju smo torej opravili prejšnji torek, današnji pa nas odpelje v Rio de Janeiro pod kip Kristusa Odrešenika. Sogovornica Torkovega kviza: Fernanda Spolaor (Mauka Travels), ki se je iz Ria de Janeira pred leti preselila v Slovenijo.

Gladiatorske bitke, eksotične živali, predvsem pa veličastna arhitektura, ki stoji že skoraj dve tisočletji! Rimski Kolosej je naslednji na seznamu 7 čudes sveta, ki mu danes posvetimo Torkov kviz. Ob tem pa podrobneje spoznamo njegovo podzemlje, vodovodni sistem in tudi politično vlogo. Sogovornica: lokalna turistična vodnica v Rimu Veronika Konda.

Oddaja nas vodi v osrčje jordanske puščave, v dolino Wadi Musa. Osupljiva arhitektura, izklesana neposredno v rdeče skale, izjemni inženirski dosežki, s katerimi so Nabatejci ukrotili vodo sredi puščave in bogastvo, ki ga je omogočila njihova trgovina z začimbami. Torkov kviz o Petri! Sogovornika: popotnika in pisca bloga Lahkih nog naokrog, Katarina in Rok Hočevar.

Mehika, Brazilija, Peru, Jordanija, Italija, Kitajska in Indija – to so imena držav, v katerih se nahaja 7 čudes sveta. Mehiko smo že odkljukali, naslednja na seznamu je Indija. V Agro, kjer stoji Tadž Mahal, nas odpelje Matjaž Rajh, turistični vodnik pri Agenciji Oskar. Zakaj ravno v Agri? Ker je bilo to mesto v 17. stoletju prestolnica Mogulskega imperija. Tažd Mahal so gradili 22 let, na projektu naj bi delalo okoli 20 tisoč delavcev in strokovnjakov.

Brazilija, Peru, Mehika pa tudi Jordanija, Kitajska, Indija in nam najbližja Italija. To so imena držav, v katerih se nahaja 7 čudes sveta. Na Prvem jim bomo namenili serijo Torkovih kvizov in vsak teden do konca avgusta predstavili eno. Začeli bomo s Chichen Itzajem v Mehiki, ki sta ga pred leti obiskala strastna popotnika in pisca bloga Lahkih nog naokrog Katarina in Rok Hočevar. Za tiste, ki želite vedeti (še) več: Pogovor o Chichen Itzaju (v celoti)