Advertise on podcast: Dnevna Božja beseda

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: 1 Kr 2,1-4.10-12 Psalm: 1 Krn 29,10-12 Evangelij: Mr 6,7-13 Vrstica iz evangelija: »In šli so ter oznanjali pokoro« (Mr 6,12) Berilo (1 Kr 2,1-4.10-12) Ko so se približali dnevi, da David umrje, je naročil sinu Salomonu: »Nastopam pot vse zemlje; okrepi se in bodi mož! Drži se postave Gospoda, svojega Boga, hodi po njegovih potih in spolnjuj njegove zakone, zapovedi, predpise in naredbe, kakor je pisano v Mojzesovi postavi, da boš imel srečo pri vsem, kar boš delal in česar se boš lotil! Potem bo Gospod spolnil svojo obljubo, ki mi jo je dal: ›Če bodo tvoji sinovi pazili na svojo pot in zvesto hodili pred menoj z vsem srcem in vso dušo, bo vedno kateri tvojih potomcev na Izraelovem prestolu.‹ David je potem legel k svojim očetom in bil pokopan v Davidovem mestu. Štirideset let je kraljeval David nad Izraelom: v Hebronu je kraljeval sedem let in v Jeruzalemu triintrideset let. Salomon je torej zasedel prestol svojega očeta Davida in njegovo kraljestvo se je zelo utrdilo. Psalm (1 Krn 29,10-12) Odpev: Gospod, ti si gospodar vsega. Hvaljen bodi Gospod, Bog našega očeta Izraela, od vekov na veke! Gospod, ti si gospodar vsega. Tvoja je velikost in moč, čast in slava in veličastvo. Tvoje je vse, kar je v nebesih in na zemlji. Gospod, ti si gospodar vsega. Tvoje je gospostvo, ti se dvigaš kot gospod nad vse. Od tebe prihaja bogastvo in slava. Gospod, ti si gospodar vsega. Ti gospoduješ nad vsem. V tvoji roki je moč in oblast, ti moreš narediti vse veliko in močno. Gospod, ti si gospodar vsega. Evangelij (Mr 6,7-13) Tisti čas je Jezus poklical dvanajstere ter jih začel pošiljati po dva in dva in jim je dal oblast nad hudimi duhovi. Naročil jim je, naj ne jemljejo na pot nič drugega kakor le palico, ne kruha ne torbe ne denarja v pasu; ampak naj imajo sandale na nogah in naj ne oblačijo po dveh oblek. In govoril jim je: »Koder koli stopite v hišo, ostanite tam, dokler ne odidete od ondod. In če vas kak kraj ne sprejme in vas ne poslušajo, pojdite od tam in otresite prah s svojih nog v pričevanje zoper nje.« In šli so ter oznanjali pokoro; tudi mnogo hudih duhov so izgnali in mnogo bolnikov so z oljem mazilili ter jih ozdravili.

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: 2 Sam 24,2.9-17 Psalm: Ps 32,1-2.5.6.7 Evangelij: Mr 6,1-6 Vrstica iz evangelija: »In čudil se je njihovi neveri« (Mr 6,6) Berilo (2 Sam 24,2.9-17) Kralj David je naročil vojskovodju Joabu, ki je bil pri njem: »Prehodi vse Izraelove rodove od Dana do Bersabe in preštejte ljudstvo, da bom vedel število prebivalstva.« Joab je izročil kralju število preštetega ljudstva: v Izraelu je bilo osemsto tisoč z mečem oboroženih vojakov, v Judovem rodu pa petsto tisoč mož. Ko je David preštel ljudstvo, mu je srce bilo. Zato je rekel Gospodu: »Zelo sem grešil s tem, kar sem storil. Ali zdaj, Gospod, odpusti, prosim, krivdo svojemu hlapcu, kajti ravnal sem zelo nespametno!« Ko je David zjutraj vstal, je prišla Gospodova beseda preroku Gadu, Davidovemu vidcu: »Pojdi in povej Davidu: ›Tako govori Gospod: Troje ti predlagam; izberi si eno izmed tega, da ti storim!‹« Gad je prišel k Davidu in mu sporočil: »Ali naj ti pridejo v deželo tri leta lakote? Ali naj tri mesece bežiš pred svojimi nasprotniki, ki te bodo preganjali? Ali naj bo v tvoji deželi tri dni kuga? Premisli sedaj in glej, kaj naj odgovorim njemu, ki me je poslal!« David je rekel Gadu: »Zelo sem v stiski. Rajši pademo v roke Gospodu; njegovo usmiljenje je namreč veliko. Ljudem pa ne bi rad padel v roke.« Gospod je torej poslal nad Izraela kugo od jutra do določenega časa. In pomrlo jih je izmed ljudstva od Dana do Bersabe sedemdeset tisoč mož. Ko je angel stegnil roko nad Jeruzalem, da bi ga pokončal, je bilo Gospodu žal zaradi zla; zato je rekel angelu, ki je pokončaval ljudstvo: »Dosti je, umakni zdaj svojo roko!« Bil pa je Gospodov angel pri gumnu Jebusejca Arevna. Ko je David videl angela, ki je pobijal ljudstvo, je rekel Gospodu: »Glej, jaz sem se pregrešil in jaz sem storil hudo; ti pa, ovce, kaj so storili? Tvoja roka bodi, prosim, zoper mene in zoper hišo mojega očeta!« Psalm (Ps 32,1-2.5.6.7) Odpev: Gospod, odpusti krivdo mojega greha. Blagor mu, komur je krivičnost odpuščena, ki mu je greh izbrisan. Blagor človeku, ki mu Gospod ne prišteva krivde in v čigar duhu ni prevare. Gospod, odpusti krivdo mojega greha. Svoj greh sem ti priznal in svoje krivde nisem prikrival. Rekel sem: »Priznam svojo krivdo Gospodu«, in ti si odpustil krivdo mojega greha. Gospod, odpusti krivdo mojega greha. Zato bom v stiski pobožno molil k tebi; še tako velike vode me ne bodo dosegle. Ti si mi zavetje v stiski, obdal me boš z veseljem ob moji rešitvi. Gospod, odpusti krivdo mojega greha. Evangelij (Mr 6,1-6) Tisti čas je Jezus odšel v svoj kraj in spremljali so ga njegovi učenci. Ko je prišla sobota, je začel v shodnici učiti in mnogi so strme poslušali ter govorili: »Od kod ima ta vse to in kakšna je modrost, ki mu je dana, in kakšni čudeži se godijo po njegovih rokah? Ali ni to tesar, sin Marije in brat Jakoba in Jožefa in Juda in Simona? In ali niso njegove sestre tukaj pri nas?« In spotikali so se nad njim. Jezus jim je pa rekel: »Ni brez časti prerok, razen v svojem kraju in med svojimi sorodniki in na svojem domu.« In ni mogel tam storiti nobenega čudeža, razen da je na nekatere bolnike položil roke in jih ozdravil. Čudil se je njihovi nevernosti. In hodil je po vaseh v okolici in učil.

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: 2 Sam 18,9-10.14.24-25.30-32;19,1-4 Psalm: Ps 86,1-2.3-4.5-6 Evangelij: Mr 5,21-43 Vrstica iz evangelija: Rekla je namreč: »Tudi če se dotaknem le njegove obleke, bom rešena« (Mr 5,28). Berilo (2 Sam 18,9-10.14.24-25.30-32;19,1-4) Absalom je slučajno naletel na Davidove ljudi. Jezdil je na mezgu in prišel je pod vejevje velikega hrasta. Obtičal je z glavo na hrastu in obvisel med nebom in zemljo, ko je žival oddirjala izpod njega. Neki mož je to videl in sporočil Joabu: »Glej, videl sem, da visi Absalom na hrastu.« Joab je vzel v roke tri sulice in jih zasadil Absalomu v srce, ko je bil še živ na hrastu. David je sedel pri mestnih vratih, čuvaj pa je stopil na streho nad vrati ob zidu. Ko je pogledal, je videl, kako nekdo sam teče. Čuvaj je zaklical in javil kralju. Kralj je rekel: »Če je sam, prihaja z dobrim sporočilom na ustnih.« Kralj je ukazal: »Odstopi, postavi se tja!« Odstopil je in stal. Etiopec je prišel in rekel: »Moj gospod in kralj naj sprejme veselo sporočilo: Gospod ti je danes izkazal pravico nasproti vsem, ki so se vzdignili zoper tebe.« Kralj pa je Etiopca vprašal: »Ali je dobro mladeniču Absalomu?« Etiopec je odgovoril: »Kakor temu mladeniču, naj se zgodi sovražnikom mojega gospoda in kralja in vsem, ki se vzdigujejo zoper tebe z zlobnim namenom!« Kralj se je tedaj zgrozil, stopil v sobo nad vrati in jokal. Grede je takole govoril: »Moj sin Absalom! Moj sin! Moj sin Absalom! O da bi bil vendar jaz umrl namesto tebe! O Absalom, moj sin, moj sin!« Naznanili so Joabu: »Glej, kralj joka in žaluje po Absalomu!« In zmaga se je tisti dan vsemu ljudstvu spremenila v žalost, ker je ljudstvo tisti dan slišalo: »Kralj se žalosti zaradi svojega sina.« Zato se je ljudstvo tisti dan prikradlo v mesto, kakor se prikrade vojska, ki jo je sram, ker je v bitki zbežala. Psalm (Ps 86,1-2.3-4.5-6) Odpev: Gospod, poslušaj in usliši me. Gospod, poslušaj in usliši me, zakaj beden sem in ubog; varuj mojo dušo, ker sem ti vdan, reši svojega služabnika, ki v tebe upa! Gospod, poslušaj in usliši me. Ti si moj Bog: usmili se me, Gospod, neprenehoma te kličem! Razveseli svojega služabnika, ker k tebi dviga svojo dušo. Gospod! Gospod, poslušaj in usliši me. Ti, Gospod, si dober in milosrčen, poln usmiljenja do vseh, kateri te kličejo. Čuj, Gospod, mojo molitev, poslušaj glas moje prošnje! Gospod, poslušaj in usliši me. Evangelij (Mr 5,21-43) Ko se je Jezus v čolnu prepeljal spet na drugo stran, se je zbrala okoli njega velika množica in je ostal kraj morja. Tedaj pride eden izmed načelnikov shodnice, po imenu Jair; ko ga ugleda, mu pade k nogam in ga zelo prosi: »Moja hčerka umira; pridi in položi roko nanjo, da ozdravi in bo živela.« In Jezus je odšel z njim. Spremljalo ga je pa mnogo ljudi in so ga stiskali. Neka žena, ki je že dvanajst let imela krvotok in je veliko pretrpela od mnogih zdravnikov ter potrošila vse svoje imetje, pa ji ni nič pomagalo, ampak se ji je še poslabšalo, je slišala o Jezusu, se mu v gneči od zadaj približala in se dotaknila njegove obleke. Mislila je namreč: »Ako se dotaknem tudi le njegove obleke, bom ozdravela.« In pri priči ji je usahnil vir krvi in je začutila, da je bolezen ozdravljena. Jezus je sam pri sebi spoznal, da je šla moč iz njega, se obrnil k množici in rekel: »Kdo se je dotaknil moje obleke?« Učenci so mu rekli: »Vidiš množico, ki te stiska od vseh strani, pa praviš: Kdo se me je dotaknil?« In oziral se je okoli sebe, da bi ugledal njo, ki je to storila. Žena, ki se je zavedala, kaj se je zgodilo, pa je preplašena in drhteč pristopila in se vrgla predenj ter mu povedala vso resnico. On ji je rekel: »Hči, ozdravila te je tvoja vera. Pojdi v miru in bodi ozdravljena svoje bolezni.« Še je govoril, ko pridejo od načelnika shodnice in pravijo: »Tvoja hči je umrla; kaj še nadleguješ Učenika?« Ko Jezus sliši to sporočilo, reče načelniku: »Ne boj se, samo veruj!« In ni pustil nikogar, da bi šel z njim, razen Petra, Jakoba in Jakobovega brata Janeza. Pridejo do načelnikove hiše in opazi hrup in jok in žalno vpitje. Vstopi in jim pravi: »Kaj se razburjate in jokate? Deklica ni umrla, ampak spi.« In posmehovali so se mu. On pa vse odslovi, vzame s seboj očeta in mater deklice in te, ki so bili z njim, in gre tja, kjer je deklica ležala. Prime deklico za roko in ji ukaže: »Talita kum« – kar pomeni: »Deklica, rečem ti, vstani!« In deklica je takoj vstala in hodila; imela je namreč dvanajst let. Obšla jih je silna groza. Ostro jim je zabičal, naj tega nihče ne zve; in velel je, naj ji dajo jesti.

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: 2 Sam 15,13-14.30;16,5-13 Psalm: Ps 3,2-3.4-5.6-7 Evangelij: Mr 5,1-20 Vrstica iz evangelija: »Pojdi domov k svojim ljudem in jim naznani, kako velike reči ti je storil Gospod in se te usmilil« (Mr 5,19). Berilo (2 Sam 15,13-14.30;16,5-13) Tedaj je prišel k Davidu poslanec s sporočilom: »Srca Izraelovih mož so se nagnila k Absalomu.« Nato je rekel David vsem svojim služabnikom, ki so bili pri njem v Jeruzalemu: »Vzdignite se, bežimo! Kajti ni rešitve za nas pred Absalomom. Hitro odrinite! Sicer se podviza, nas dohiti, spravi nad nas nesrečo in udari mesto z ostrim mečem.« David je šel na Oljsko goro. Grede je jokal in imel zakrito glavo ter hodil bos. Tudi vsi ljudje, ki so bili z njim, so si zakrili glave in hodili jokajoč. Ko je David prišel do Bahurima je od tam prišel Gerov sin Semej iz rodovine Savlove hiše; prišel je in grede preklinjal ter metal kamenje na Davida in vse služabnike kralja Davida, čeprav so šli vsi vojaki ob njegovi desni in levi. In tako je govoril Semej, ko je preklinjal: »Proč, proč, krvoločnik in hudobnež! Gospod je obrnil nate vso kri Savlove hiše, na čigar mesto si se vrinil za kralja, in Gospod je dal kraljestvo v roke tvojemu sinu Absalomu. Glej, v nesreči si, ker si krvoločnik!« Tedaj je kralju rekel Sarvijin sin Abisaj: »Zakaj ta mrtev pes preklinja mojega gospodarja in kralja? Pojdem tja in mu odsekam glavo!« Kralj pa je odgovoril: »Kaj imam z vami, Sarvijini sinovi? Naj preklinja; kajti če mu je Gospod rekel: ›Prekolni Davida!‹ kdo bo vprašal: ›Zakaj tako delaš?‹« Potem je David rekel Abisaju in vsem svojim služabnikom: »Glej, moj sin, ki je izšel iz mojih ledij, mi streže po življenju, koliko bolj zdaj ta Benjaminovec! Pustite ga, naj preklinja, ker mu je Gospod naročil! Morda se Gospod ozre na mojo besedo in mi povrne z dobrim za kletev, ki me danes zadeva.« In David je nadaljeval pot s svojimi ljudmi. Psalm (Ps 3,2-3.4-5.6-7) Odpev: Vstani, Gospod, in me reši. Kako so se namnožili, ki me stiskajo! Mnogi vstajajo zoper mene, mnogo jih je, ki govorijo o meni: »Zanj pri Bogu ni več rešitve!« Vstani, Gospod, in me reši. Ti, Gospod, pa si moj ščit, moja slava, ti mi dvigaš glavo. Glasno sem klical h Gospodu in me je uslišal s svoje svete gore. Vstani, Gospod, in me reši. Legel sem in zaspal; vstal sem, ker me Gospod podpira. Ne bojim se tisočev ljudstva, ki se naokrog postavljajo zoper mene. Vstani, Gospod, in me reši. Evangelij (Mr 5,1-20) Tisti čas so prišli Jezus in njegovi učenci na drugo stran morja, v Geraško deželo. Brž ko je stopil iz čolna, mu je od grobov nasproti prišel človek s hudim duhom. Bivališče je imel v grobovih in ga nihče več ni mogel zvezati niti z verigami; že večkrat so ga namreč vklenili v okove in verige, pa je verige raztrgal in okove strl in nihče ga ni mogel ukrotiti. Ponoči in podnevi je bil vedno v grobovih in v gorah in je kričal ter se tolkel s kamenjem. Ko je od daleč zagledal Jezusa, je pritekel in padel predenj in zakričal z močnim glasom: »Kaj mi hočeš, Jezus, Sin Boga Najvišjega? Zarotim te pri Bogu: Ne muči me!« Jezus mu je namreč rekel: »Pojdi iz človeka, hudobni duh!« Tudi ga je vprašal: »Kako ti je ime?« In odgovoril mu je: »Legija mi je ime, ker nas je mnogo.« Zelo ga je prosil, naj bi jih ne izgnal iz kraja. Pasla pa se je tam po gori velika čreda svinj. Prosili so ga: »Pošlji nas v svinje, da gremo vanje!« In dovolil jim je. Izšli so torej hudobni duhovi in so obsedli svinje; planila je čreda, okoli dva tisoč, po bregu v morje in se v morju utopila. Njihovi pastirji so zbežali in razglasili novico po mestu in po naseljih in ljudje so prišli gledat, kaj se je zgodilo. Pridejo torej k Jezusu in vidijo, da obsedenec, ki je imel prej »legijo«, sedi oblečen in je zdrave pameti; in obšla jih je groza. Tisti, ki so bili priča, pa so jim pripovedovali, kako se je zgodilo obsedencu in kaj je s svinjami. Začeli so ga prositi, naj odide iz njihovih krajev. Ko pa je stopal v čoln, ga je prosil ta, ki je bil prej obseden, da bi smel ostati pri njem. A ni mu dovolil, ampak mu je rekel: »Pojdi domov k svojim ljudem in jim oznani, kako velike reči ti je storil Gospod in se te usmilil.« In odšel je ter začel oznanjati v Deseteromestju, koliko mu je storil Jezus; in vsi so se čudili.

Svetopisemska berila za ta dan: 1. berilo: Sof 2,3; 3,12-13 Psalm: Ps 146,6-7.8-10 2. berilo: 1 Kor 1,26-31 Evangelij: Mt 5,1-12 Vrstica iz evangelija: »Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo.« (Mt 5,4) 1. berilo (Sof 2,3; 3,12-13) Iščite Gospoda, vsi ponižni v deželi, ki izpolnjujete njegove odlóke. Iščite pravičnost, iščite ponižnost, morebiti se skrijete na dan Gospodove jeze. Gospod govorí: »V tvoji sredi, Jeruzalem, bom ohranil ljudstvo, ponižno in ubogo, ki bo zaupalo v Gospodovo ime. Oni, Izraelov ostanek, ne bodo delali krivice in ne govorili laži. V njihovih ustih ne bo najti zvijačnega jezika, kajti pasli bodo in počivali in nihče jih ne bo strašil.« Psalm (Ps 146,6-7.8-10) Odpev: Blagor ubogim v duhu. Gospod varuje zvestobo na veke, Gospod pomaga do pravice zatiranim, Gospod daje kruha lačnim, Gospod osvobaja jetnike. Blagor ubogim v duhu. Gospod odpira oči slepim, Gospod dviga potrte, Gospod ljubi pravične, Gospod varuje tujce. Blagor ubogim v duhu. Gospod podpira siroto in vdovo, pota krivičnih pa uničuje. Gospod bo kraljeval na veke, tvoj Bog, o Sion, od roda do roda. Blagor ubogim v duhu. 2. berilo (1 Kor 1,26-31) Glejte, bratje, kakšni ste poklicani! Ni vas veliko modrih po mesu, ni vas veliko mogočnih, ni vas veliko plemenitih po rodu. Nasprotno, Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta nespametno, da bi osramótil modre. Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta slabotno, da bi osramótil tisto, kar je močno. Bog si je izbral tisto, kar je na svetu neplemenito po rodu in zaničevano, tisto, kar ne biva, da bi izničil to, kar biva, da se pred Bogom ne bi ponašal noben človek. Iz njega pa ste vi v Kristusu Jezusu, ki je za nas postal modrost od Boga, pravičnost, posvečenje in odrešenje, da bi se – kakor je pisano – tisti, ki se ponaša, ponašal v Gospodu. Evangelij (Mt 5,1-12) Ko je tisti čas Jezus zagledal množice, se je povzpel na goro. Sédel je in njegovi učenci so prišli k njemu. Odprl je usta in jih učil: »Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo. Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali. Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo. Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli. Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali. Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi. Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko.«

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: 2 Sam 12,1-7.10-17 Psalm: Ps 51,12-13.14-15.16-17 Evangelij: Mr 4,35-41 Vrstica iz evangelija: »Prevzel jih je velik strah in spraševali so se: 'Kdo neki je ta, da sta mu pokorna celo veter in jezero?'« (Mr 4,41) Berilo (2 Sam 12,1-7.10-17) Gospod je poslal preroka Natana k Davidu. Ko je prišel k njemu, mu je rekel: »Dva moža sta bila v nekem mestu, eden bogat, drugi ubog. Bogatin je imel silno veliko drobnice in govedi. Ubožec pa ni imel nič razen ene ovčice, ki jo je kupil in vzredil. Zrastla je pri njem in z njegovimi otroki vred. Jedla je od njegovega grižljaja in pila iz njegovega kozarca. Spala mu je v naročju in bila mu je kakor hči. Ko je prišel popotnik k bogatinu, ni maral vzeti od svoje drobnice ali govedi, da bi pripravil pojedino popotniku, ki je prišel k njemu. Vzel je marveč ovčico ubožcu ter jo pripravil za moža, ki je bil prišel k njemu.« David se je silno razsrdil nad tistim možem in rekel Natanu: »Kakor resnično živi Gospod, mora umreti mož, ki je to storil! Ovčico mora povrniti četverno, ker je to storil in ni imel usmiljenja!« Natan pa je odgovoril Davidu: »Ti si tisti mož. Zato se nikdar ne umakne meč od tvoje hiše. Kajti zaničeval si me in vzel ženo Hetejca Urija, da bodi tvoja žena. Tako govori Gospod: Glej, spravil bom nesrečo nadte, iz tvoje hiše. Vzel bom tvoje žene pred tvojimi očmi ter jih dal tvojemu bližnjemu, da bo pri tvojih ženah pred očmi tega sonca. Ti si sicer delal na skrivnem, jaz pa bom to storil pred vsem Izraelom in pred soncem.« Tedaj je David rekel Natanu: »Grešil sem zoper Gospoda.« Natan je Davidu odgovoril: »Gospod ti tudi odpušča greh; ne boš umrl. Toda ker si s tem dejanjem pohujšal Gospodove sovražnike, bo umrl sin, ki se ti je rodil.« Nato je Natan odšel domov. Gospod pa je z boleznijo udaril otroka, ki ga je Davidu rodila Urijeva žena. David je zaradi dečka prosil Boga. Strogo se je postil in kadar je prišel domov, je ležal čez noč na tleh. Starešine njegove hiše so pristopili k njemu in ga silili, da bi vstal s tal, pa ni hotel; tudi ni nič jedel z njimi. Psalm (Ps 51,12-13.14-15.16-17) Odpev: Čisto srce, o Bog, mi ustvari. Čisto srce, o Bog, mi ustvari in duha stanovitnosti v meni obnovi! Ne zavrzi me izpred svojega obličja in svojega svetega duha mi ne odvzemi! Čisto srce, o Bog, mi ustvari. Vrni mi veselje nad tvojim zveličanjem in duha velikodušnosti v meni obnovi. Učil bom hudobne tvojih potov in grešniki se k tebi spreobrnejo. Čisto srce, o Bog, mi ustvari. Reši me kazni za prelito kri, o Bog; moj jezik naj se raduje tvoje pravičnosti. Gospod, odpri moje ustnice in moja usta bodo oznanjevala tvojo hvalo! Čisto srce, o Bog, mi ustvari. Evangelij (Mr 4,35-41) Ko se je tisti dan zvečerilo, je rekel Jezus svojim učencem: »Prepeljimo se na drugo stran.« Pustili so množico ter ga odpeljali s seboj v čolnu, kakor je bil; in še drugi čolni so bili z njim. In nastal je silen vihar, in valovi so pljuskali v čoln, tako da je čoln že zalivalo. On pa je bil na krmi in je na vzglavnici spal. Zbudijo ga ter mu rečejo: »Učenik, ti ni mar, da se potapljamo?« In vstal je, zapretil vetru in rekel morju: »Utihni, umiri se!« In veter je ponehal in nastala je velika tišina. Rekel jim je: »Kaj ste tako boječi? Kako da še nimate vere?« In prevzel jih je velik strah in so govorili med seboj: »Kdo neki je ta, da sta mu pokorna veter in morje?«

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: 2 Sam 11,1-4.5-10.13-17 Psalm: Ps 51,3-7.10-11 Evangelij: Mr 4,26-34 Vrstica iz evangelija: »Brez prilike jim ni govoril, svojim učencem pa je posebej vse razlagal« (Mr 4,34) Berilo (2 Sam 11,1-4.5-10.13-17) Ko je preteklo leto, ob času, ko hodijo kralji na vojsko, je David odposlal Joaba in z njim svoje hlapce in vse Izraelce. Opustošili so deželo Amonovih sinov ter oblegali Rabo. David pa je ostal v Jeruzalemu. Proti večeru je David vstal s svojega ležišča in se sprehajal po strehi kraljeve palače. Tedaj je s strehe videl ženo, ki se je kopala. Žena je bila zelo lepa. David je dal poizvedeti o ženi. Rekli so: »To je vendar Eliamova hči Betsabeja, žena Hetejca Urija.« Nato je David poslal poslance in jo dal pripeljati. Ko je prišla k njemu, je bil pri njej. Ko je žena spočela, je dala Davidu sporočiti: »Spočela sem.« Tedaj je David sporočil Joabu: »Pošlji k meni Hetejca Urija!« Joab je poslal Urija k Davidu. Ko je Urija prišel k njemu, je David vprašal, kako se godi Joabu, kako se godi vojakom in kakšni so bojni uspehi. Potem je David rekel Uriju: »Pojdi v svojo hišo in si umij noge!« Ko je Urija odšel iz kraljeve palače, so prinesli za njim kraljevo jed. Urija pa je spal pri vratih kraljeve palače s hlapci svojega gospoda in ni šel v svojo hišo. Davidu so sporočili: »Urija ni šel v svojo hišo.« Naslednji dan ga je David povabil, da je pred njim jedel in pil, in ga je upijanil. Toda zvečer je odšel spat na svoje ležišče pri hlapcih svojega gospoda in ni šel v svojo hišo. Zjutraj je David napisal Joabu pismo in ga poslal po Uriju. V pismu je napisal: »Postavite Urija spredaj v najhujši boj! Potem se umaknite od njega, da bo zadet in bo umrl!« Ko je tedaj Joab oblegal mesto, je postavil Urija na kraj, o katerem je vedel, da so tam junaški možje. Ko so planili možje iz mesta in se bojevali z Joabom, so padli nekateri izmed vojakov, izmed Davidovih hlapcev. Tudi Hetejec Urija je umrl. Psalm (Ps 51,3-7.10-11) Odpev: Usmili se nas, o Bog, ker smo grešili! Usmili se me, Bog, po svoji milosrčnosti, po obilnosti svojega usmiljenja izbriši mojo pregreho! Popolnoma me operi moje krivde in mojega greha me očisti! Usmili se nas, o Bog, ker smo grešili! Svojo pregreho spoznavam in moj greh mi je vedno pred očmi. Zoper tebe samega sem grešil in, kar je zlo pred teboj, sem storil. Usmili se nas, o Bog, ker smo grešili! Da se skažeš pravičnega s svojim izrekom, brez graje v svoji sodbi. Glej, s krivdo sem se rodil in z grehom me je spočela moja mati. Usmili se nas, o Bog, ker smo grešili! Daj mi slišati radost in veselje, naj se vzraduje moje strto srce! Obrni svoj obraz od mojih grehov in vse moje krivde izbriši! Usmili se nas, o Bog, ker smo grešili! Evangelij (Mr 4,26-34) Tisti čas je Jezus govoril množicam: »Z Božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki je vrgel seme v zemljo: sam spi ponoči in bdi podnevi, seme pa poganja in raste in on sam ne ve, kako. Zemlja poraja sama od sebe: najprej bilko, potem klas, nato polno žito v klasu. Kadar pa sad dozori, pošlje takoj srp, ker je čas žetve.« In govoril je: »Čemu naj primerjamo Božje kraljestvo ali v kakšni priliki naj ga ponazorimo? Kakor gorčično zrno je, ki je takrat, ko se vseje v zemljo, manjše od vseh semen na zemlji; ko se pa vseje, raste in postane večje ko vsa zelišča in naredi velike veje, tako da morejo ptice neba prebivati v njegovi senci.« V mnogih takih prilikah jim je oznanjal nauk, kakor so ga mogli umevati. Brez prilike jim ni govoril, svojim učencem pa je posebej razlagal vse.

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: 2 Sam 7,18-19.24-29 Psalm: Ps 132,1-2.3-5.11.12.13-14 Evangelij: Mr 4,21-25 Vrstica iz evangelija: »S kakršno mero merite, se vam bo odmerilo in še navrglo se vam bo« (Mr 4,24). Berilo (2 Sam 7,18-19.24-29) Ko je David od Natana zvedel za Božje obljube, se je ustavil pred Gospodom in rekel: Kdo sem jaz, Gospod Bog, in kaj je moja hiša, da si me do semle pripeljal? A to se je zdelo še premalo tvojim očem, Gospod Bog; govoril si marveč o hiši svojega služabnika tudi za daljno prihodnost. Ravnal si z menoj kot z imenitnim človekom, Gospod Bog. Določil si svoje ljudstvo Izraela na veke sebi za ljudstvo, in ti, Gospod, si postal njihov Bog. Gospod Bog, uresniči torej za vselej besedo, ki si jo govoril svojemu služabniku in njegovi hiši ter stori, kakor si obljubil. Naj bo slavljeno tvoje ime na veke, naj govorijo: ›Gospod vesoljnega stvarstva je Bog nad Izraelom!‹ Hiša tvojega služabnika Davida naj bo utrjena pred teboj. Ti, Gospod vesoljnega stvarstva, Izraelov Bog, si namreč razodel svojemu služabniku: ›Hišo ti bom sezidal.‹ Zato se je tvoj služabnik opogumil, da se je obrnil k tebi s to molitvijo. Gospod Bog, ti si Bog in tvoje besede so resnica in ti si napovedal svojemu služabniku te dobrine. Zdaj torej začni blagoslavljati hišo svojega služabnika, da bo obstala pred teboj na veke! Ti namreč, Gospod Bog, si to obljubil. Bodi torej s tvojim blagoslovom blagoslovljena hiša tvojega služabnika na veke! Psalm (Ps 132,1-2.3-5.11.12.13-14) Odpev: Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida. Gospod, spomni se Davidu v milost vse njegove skrbi; kako je prisegel Gospodu, storil obljubo Jakobovemu Mogočnemu. Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida. »Ne pojdem v stanovanje svoje hiše, ne ležem na ležišče svoje postelje, dokler ne najdem mesta za Gospoda, bivališča za Jakobovega Mogočnega!« Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida. Gospod je prisegel Davidu trdno obljubo, od katere ne bo odstopil: »Potomca iz tvojega rodu bom posadil na tvoj prestol. Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida. Če bodo tvoji sinovi držali mojo zavezo, zapovedi, katerih jih učim, bodo tudi njihovi sinovi vedno sedeli na tvojem prestolu.« Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida. Gospod je izvolil Sion, si ga zaželel kot svoj sedež: »To je moje počivališče za vedno; tu bom prebival, ker sem ga želel.« Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida. Evangelij (Mr 4,21-25) Tisti čas je Jezus govoril množicam: »Mar se prinaša svetilka, da se postavi pod mernik ali pod posteljo, mar ne, da se postavi na svetilnik? Zakaj nič ni skrito, razen da bi postalo očito; in nič ni postalo skrito, kakor zato, da pride na dan. Če ima kdo ušesa za poslušanje, naj posluša.« Dalje jim je govoril: »Glejte, kaj slišite! S kakršno mero merite, se vam bo odmerilo in še navrglo se vam bo. Zakaj kdor ima, se mu bo dalo; in kdor nima, se mu bo vzelo še to, kar ima.«

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: 2 Sam 7,4-17 Psalm: Ps 89,4-5.27-28.29-30 Evangelij: Mr 4,1-20 Vrstica iz evangelija: »In ti, ki so seme sprejeli v dobro zemljo, so tisti, ki besedo slišijo in sprejmejo…« (Mr 4,20). Berilo (2 Sam 7,4-17) Tedaj je bila Natanu sporočena Gospodova beseda: »Pojdi in povej mojemu služabniku Davidu: ›Tako govori Gospod: Mi boš mar ti zidal hišo za moje stanovanje? Saj nisem prebival v hiši od dne, ko sem Izraelove sinove odpeljal iz Egipta, do tega dne, temveč sem potoval v šotorskem prebivališču. Kjer koli sem hodil med vsemi Izraelovimi sinovi, ali sem rekel kateremu izmed Izraelovih sodnikov, ki sem jim zapovedal, naj vodijo moje ljudstvo Izraela: ›Zakaj mi niste postavili cedrove hiše?‹ Zdaj torej tako povej mojemu služabniku Davidu: ›Tako govori Gospod vesolja: Jaz sem te vzel s pašnika izza drobnice, da bi bil knez mojemu ljudstvu Izraelu. Bil sem s teboj, kjer koli si hodil, in sem iztrebil pred teboj vse tvoje sovražnike. Naredil ti bom veliko ime, enako imenu veljakov na zemlji. Določil bom kraj svojemu ljudstvu Izraelu in ga vanj zasadil, da bo prebivalo na svojem in se mu ne bo treba več bati in ga hudobneži ne bodo več stiskali kakor poprej, od časa, ko sem postavil sodnike čez svoje ljudstvo Izraela. In mir ti bom naklonil pred vsemi tvojimi sovražniki. Gospod ti oznanja, da ti bo Gospod sezidal hišo. Ko se ti dopolnijo dnevi in pojdeš k svojim očetom, bom določil tvojega telesnega sina za tvojega naslednika in bom utrdil tvoje kraljestvo. Ta bo sezidal hišo mojemu imenu in prestol njegovega kraljestva bom utrdil na veke. Jaz mu bom oče in on mi bo sin. Ako se pregreši, ga bom kaznoval s človeško šibo in s človeškimi udarci. Svoje milosti pa mu ne bom odtegnil, kakor sem jo odtegnil Savlu, ki sem ga odstranil pred teboj. Tvoja hiša in tvoje kraljestvo bosta ostala pred teboj na veke. Tvoj prestol bo utrjen na véke.« Natančno po vseh teh besedah in po vsej tej prikazni je Natan govoril Davidu. Psalm (Ps 89,4-5.27-28.29-30) Odpev: Bog je milostljiv vekomaj. »Zavezo sem sklenil s svojim izvoljencem, prisegel sem Davidu, svojemu hlapcu: na veke utrdim tvoj zarod, za vse rodove utemeljim tvoj prestol. Bog je milostljiv vekomaj. On me bo klical: Moj oče si ti, moj Bog in skala mojega zveličanja. Jaz pa ga postavim za prvorojenca, za najvišjega med kralji na zemlji. Bog je milostljiv vekomaj. Vekomaj mu ohranim svojo milost in trdna mu bo ostala moja zaveza. Njegov zarod naredim večen in njegov prestol ko nebeške dneve.« Bog je milostljiv vekomaj. Evangelij (Mr 4,1-20) Tisti čas je Jezus spet začel učiti ob morju. Pri njem se je zbrala zelo velika množica, tako da je moral stopiti v čoln in sedeti na morju, vsa množica pa je bila kraj morja na suhem. Učil jih je mnogo reči v prilikah ter jim v svojem nauku govoril: »Poslušajte! Glejte, sejavec je šel sejat. Ko je sejal, je padlo nekaj semena poleg pota in priletele so ptice ter ga pozobale. Drugo je padlo na kamnito zemljo, kjer ni imelo veliko prsti; hitro je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje; ko je pa vzšlo sonce, je uvenelo in, ker ni imelo korenine, je usahnilo. Drugo je padlo med trnje in trnje je zrastlo in ga zadušilo, da ni obrodilo sadu. Drugo je padlo na dobro zemljo, se razraslo in razvilo ter rodilo in doneslo trideseteren in šestdeseteren in stoteren sad.« Nato je rekel: »Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša.« Ko je bil na samem, so ga tisti, ki so bili okrog njega z dvanajsterimi, za priliko vpraševali. Govoril jim je: »Vam je dana skrivnost Božjega kraljestva, onim zunaj pa se daje v prilikah, da z očmi gledajo, pa ne vidijo, in z ušesi poslušajo, pa ne razumejo, da bi se ne spreobrnili in bi jim ne bilo odpuščeno.« Nato jim reče: »Te prilike ne razumete? In kako boste razumeli vse prilike? Sejavec seje besedo. Ti, pri katerih je beseda vsejana poleg pota, so tisti, pri katerih se beseda seje, a ko jo slišijo, takoj pride satan in vzame vanje vsejano besedo. Ti, pri katerih je seme vsejano na kamnita tla, so tisti, ki besedo, ko jo slišijo, takoj z veseljem sprejmejo, a nimajo v sebi korenine, ampak so nestanovitni; ko pa potem zaradi besede nastane stiska ali preganjanje, se takoj pohujšajo. Zopet drugi so ti, pri katerih je seme vsejano med trnje: to so tisti, ki so besedo slišali, pa se jim prikradejo svetne skrbi in zapeljivost bogastva in želje po drugih rečeh ter besedo zadušijo, da ostane brez sadu. In ti, ki so seme sprejeli v dobro zemljo, so tisti, ki besedo slišijo in sprejmejo ter obrodijo trideseteren in šestdeseteren in stoteren sad.«

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: 2 Sam 6,12-15.17-19 Psalm: Ps 24,7.8.9.10 Evangelij: Mr 3,31-35 Vrstica iz evangelija: »Kdor namreč uresničuje Božjo voljo, ta je moj brat, sestra in mati.« (Mr 3,35) Berilo (2 Sam 6,12-15.17-19) David je z veseljem dal prenesti božjo skrinjo iz Obededomove hiše v Davidovo mesto. Ko so nosilci Gospodove skrinje naredili šest korakov, je daroval vola in pitano tele. David je rajal na vso moč pred Gospodom. Opasan pa je bil s platnenim naramnikom. Tako je prenesel David in ves Izrael Gospodovo skrinjo z radostnim vzklikanjem in donenjem tromb. Ko so Gospodovo skrinjo prinesli, so jo postavili na njeno mesto sredi šotora, ki ga je David razpel zanjo. Nato je David daroval žgalne in mirovne daritve pred Gospodom. Ko je dokončal darovanje žgalnih in mirovnih daritev, je blagoslovil ljudstvo v imenu Gospoda vesoljnega stvarstva. Nato je razdelil vsemu ljudstvu, vsej Izraelovi množici, možem in ženam, vsakemu hleb kruha, kos mesa in rozinov kolač. Potem je odšlo vse ljudstvo, vsak na svoj dom. Psalm (Ps 24,7.8.9.10) Odpev: Gospod Bog je kralj veličastva. Dvignite, vrata, svoje glave, dvignite se, starodavne duri, da vstopi kralj veličastva! Gospod Bog je kralj veličastva. »Kdo je ta vladar veličastva?« »Gospod močni in mogočni; Gospod mogočni v boju.« Gospod Bog je kralj veličastva. Dvignite, vrata, svoje glave, dvignite se, starodavne duri, da vstopi kralj veličastva! Gospod Bog je kralj veličastva. »Kdo je ta kralj veličastva?« »Gospod nad vojskami: on je kralj veličastva.« Gospod Bog je kralj veličastva. Evangelij (Mr 3,31-35) Tedaj pridejo k Jezusu njegova mati in njegovi bratje in ga zunaj stoječ dajo poklicati. Okoli njega pa je sedela množica, ko so mu rekli: »Glej, tvoja mati in tvoji bratje so zunaj in te iščejo.« Odgovoril jim je: »Kdo je moja mati in kdo so moji bratje?« In ozre se po tistih, ki so sedeli okoli njega, in pravi: »Glejte, moja mati in moji bratje! Kdor namreč spolni Božjo voljo, ta mi je brat in sestra in mati.«

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: 2 Sam 5,1-7.10 Psalm: Ps 89,20.21-22.25-26 Evangelij: Mr 3,22-30 Vrstica iz evangelija: »Ako je hiša sama v sebi razdvojena, ta hiša ne more obstati« (Mr 3,24). Berilo (2 Sam 5,1-7.10) Tedaj so prišli vsi Izraelovi rodovi k Davidu v Hebron in rekli: »Glej, tvoja kost smo in tvoje meso. Že poprej, ko je bil Savel kralj čez nas, si ti vodil Izraela na vojsko in nazaj. Tebi je Gospod obljubil: ,Ti boš pasel moje ljudstvo Izraela in ti boš knez čez Izraela.'« Ko so prišli vsi Izraelovi starešine h kralju v Hebron, je kralj David sklenil z njimi v Hebronu zavezo pred Gospodom. Potem so mazilili Davida za kralja čez Izraela. David je bil star trideset let, ko je postal kralj, vladal pa je štirideset let. V Hebronu je kraljeval Judu sedem let in šest mesecev, v Jeruzalemu pa triintrideset let vsemu Izraelu in Judu. Kralj je šel s svojimi možmi v Jeruzalem zoper Jebusejce, prebivalce dežele. Rekli so Davidu: »Ne prideš tu noter, ampak slepi in hromi te bodo pregnali.« To je: David ne bo prišel tu noter. David pa je zavzel grad Sion, to je Davidovo mesto. Vedno bolj je napredoval v moči in Gospod, Bog vesoljstva, je bil z njim. Psalm (Ps 89,20.21-22.25-26) Odpev: Bog je zvest in milostljiv. Nekdaj si govoril v videnju in rekel svojim svetim: »Nadel sem krono mogočnemu, povzdignil sem izvoljenca izmed ljudstva. Bog je zvest in milostljiv. Našel sem Davida, svojega hlapca, s svojim svetim oljem sem ga mazilil, da bi bila vedno z njim moja roka in ga krepila moja rama. Bog je zvest in milostljiv. Moja zvestoba in moja milost bosta z njim, v mojem imenu bo zrasla njegova moč; njegovo roko stegnem nad morje, nad reke njegovo desnico.« Bog je zvest in milostljiv. Evangelij (Mr 3,22-30) Tisti čas so pismouki, ki so prišli iz Jeruzalema, govorili o Jezusu: »Od Beelzebula je obseden in s poglavarjem hudih duhov izganja hude duhove.« Jezus jih je poklical in jim govoril v prilikah: »Kako more satan izganjati satana? In ako je kraljestvo razdeljeno samo v sebi, tako kraljestvo ne more obstati. Ako je hiša sama v sebi razdvojena, ta hiša ne more obstati. Ako se je satan vzdignil zoper sebe in je razdeljen, ne more obstati, ampak ga bo konec. Nihče ne more priti v hišo močnega in mu ugrabiti opravo, če močnega poprej ne zveže; šele tedaj bo oplenil njegovo hišo. Resnično, povem vam: Človeškim otrokom bo odpuščeno vse, kar so zagrešili grehov in kletvin, kdor pa izreče kletev zoper Svetega Duha, ne dobi odpuščenja nikoli, temveč je kriv večne pregrehe.« Trdili so namreč: »Od hudega duha je obseden.«

Svetopisemska berila za ta dan: 1. berilo: Iz 8,23-9,3 Psalm: Ps 27,1.4.13-14 2. berilo: 1 Kor 1,10-13.17 Evangelij: Mt 4,12-23 Vrstica iz evangelija: »Jezus je hodil po vsej Galileji. Učil je po njihovih shodnicah in oznanjal evangelij kraljestva.« (Mt 4,23) 1. berilo (Iz 8,23-9,3) Vpreteklih časih je Gospod ponižal Zábulonovo deželo in Neftálijevo deželo, v prihodnjih časih pa bo povzdignil pot ob morju, Transjordanijo, pogansko Galilejo. Ljudstvo, ki je hodilo v temí, je zagledalo velíko luč, nad prebivalci v deželi smrtne sence je zasijala svetloba. Zbúdil si silno radost, narédil si veliko veselje. Veselijo se pred teboj, kakor se veselijo ob žetvi, kakor se radujejo, ko delijo plén. Kajti jarem njegovega bremena in palico na njegovem hrbtu, šibo njegovega priganjača si zlômil kot na dan Midjáncev. Psalm (Ps 27,1.4.13-14) Odpev: Gospod je moja luč in moja rešitev. Gospod je moja luč in moja rešitev, kóga bi se moral bati? Gospod je varuh mojega življenja, pred kom bi moral trepetati? Gospod je moja luč in moja rešitev. Le eno prosim Gospoda; to bi rad dosegel, da bi prebival v Gospodovi hiši vse dni svojega življenja, da bi gledal Gospodovo milino, in občudoval njegovo svetišče. Gospod je moja luč in moja rešitev. Verujem, da bom videl dobroto Gospodovo, da jo bom užival v deželi živih. Upaj v Gospoda, bodi pogumen, tvoje srce naj se okrepí, upaj v Gospoda. Gospod je moja luč in moja rešitev. 2. berilo (1 Kor 1,10-13.17) Bratje, rotim vas v imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa: vsi govorite isto in med vami naj ne bo razprtij. Med seboj se dopolnjujte v istem duhu in istem mišljenju. Hlóini domači so mi namreč sporočili o vas, bratje moji, da se prepirate. V mislih imam to, da ta ali oni izmed vas pravi: »Jaz sem Pavlov, jaz Apólov, jaz Kéfov, jaz pa Kristusov.« Mar je Kristus razdeljen? Mar je bil Pavel križan za vas? Mar ste bili krščeni v Pavlovo ime? Kristus me namreč ni poslal krščevat, ampak oznanjat evangelij, in sicer ne z modrostjo besede, da Kristusov križ ne izgubi moči. Evangelij (Mt 4,12-23) Ko je Jezus slišal, da so Janeza vrgli v ječo, se je umaknil v Galilejo. Zapústil je Nazaret in se nastanil v Kafarnáumu, ki leži ob jezeru, v Zábulonovi in Neftálijevi pokrájini, da se je izpolnilo, kar je bilo povedano po preroku Izaiju: ›Dežela Zábulonova in dežela Neftálijeva, ob poti k morju, onkraj Jordana, poganska Galileja! Ljudstvo, ki je sedelo v temi, je zagledalo velíko luč; in njim, ki so prebivali v deželi smrtne sence, je zasijala svetloba.‹ Od tedaj je Jezus začel oznanjati in govoriti: »Spreobrníte se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo.« Ko je hodil ob Galilejskem jezeru, je zagledal dva brata: Simona, ki se je imenoval Peter, in njegovega brata Andreja. Metala sta mrežo v jezero; bila sta namreč ribiča. Rekel jima je: »Hodíta za menoj in narédil vaju bom za ribiča ljudi.« Takoj sta pustila mreže in šla za njim. In ko je šel od tam naprej, je zagledal dva druga brata: Jakoba, Zebedêjevega sina, in njegovega brata Janeza, ki sta s svojim očetom Zebedêjem v čolnu popravljala mreže. Poklical ju je in onadva sta takoj pustila čoln in očeta ter šla za njim. Jezus je hodil po vsej Galileji. Učil je po njihovih shodnicah in oznanjal evangelij kraljestva. Ozdravljal je vsakovrstne bolezni in vsakovrstne slabosti med ljudstvom.

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: 2 Sam 1,1-4.11-12.19.23-27 Psalm: Ps 80,2-3.5-7 Evangelij: Mr 3,20-21 Vrstica iz evangelija: Ko so to slišali njegovi sorodniki, so govorili: »Z uma je!« (Mr 3,21). Berilo (2 Sam 1,1-4.11-12.19.23-27) Po Savlovi smrti se je David vrnil od zmage nad Amalečani in se dva dni mudil v Sikelegu. Tretji dan je prišel iz Savlovega tabora mož s pretrganim oblačilom in s prahom na glavi. Ko je prišel k Davidu, je padel na tla in se poklonil. David ga je vprašal: »Od kod prihajaš?« Odgovoril mu je: »Utekel sem iz Izraelovega tabora.« David ga je dalje vprašal: »Kaj se je zgodilo? Povej mi!« Rekel je: »Vojska je zbežala iz boja, mnogo ljudi je padlo in pomrlo; tudi Savel in njegov sin Jonatan sta mrtva.« Tedaj je David prijel svoja oblačila in jih pretrgal, enako tudi vsi možje, ki so bili pri njem. Žalovali so, jokali in se postili do večera po Savlu in njegovem sinu Jonatanu, po Gospodovem ljudstvu in po Izraelovi hiši, ker so popadali pod mečem. David je nato zložil tole žalostinko: »Izrael, najboljša sta bila pobita na tvojih višinah! Kako sta padla junaka! Savel in Jonatan, ljubezniva in blaga, nista ločena v življenju, ne v smrti. Hitrejša sta bila ko orli, močnejša ko levi. Hčere Izraelske, jokajte za Savlom, ki vas je ljubko oblačil s škrlatom, krasil vam obleko z zlatim nakitom! Kako sta padla junaka sredi v bojnem vrvenju! Jonatan je ubit na izraelskih višinah. Žalujem po tebi, Jonatan, moj brat. Izredno si mi bil ljub. Tvoja ljubezen mi je bila čudovita, bolj ko ljubezen do žene. Kako sta padla junaka; uničeno je bojno orožje!« Psalm (Ps 80,2-3.5-7) Odpev: Gospod, ozri se na nas in rešeni bomo. Izraelov pastir, poslušaj, ti, ki sediš nad kerubi, zasijaj, zbudi svojo moč in pridi, da nas rešiš! Gospod, ozri se na nas in rešeni bomo. O Bog, doklej se boš jezil, ko tvoje ljudstvo moli? Za nas se prepirajo naši sosedje, naši sovražniki nas zasramujejo. Gospod, ozri se na nas in rešeni bomo. Evangelij (Mr 3,20-21) Tisti čas pride Jezus s svojimi učenci v Petrovo hišo in zopet se zbere množica, da še kruha ne morejo zaužiti. Ko so to slišali njegovi sorodniki, so govorili: »Z uma je!« In prišli so, da bi ga oteli pred množico.