Advertise on podcast: Radiovedni

Zakaj dežne kapljice z nekaterih listov kar zdrsnejo in zakaj se jeseni listi obarvajo v čudovite rumene, oranžne in rdeče odtenke? Tokrat bodo v Radiovednih zašumeli odpadli drevesni listi pod našimi nogami, pri čemer se bomo prepričali, da so ti veliko več kot le raznobarvno odevalo dreves. So pravi mojstri preživetja in pomemben del naravnega kroga življenja. Na vprašanje poslušalcev Kajetana in Uroša bo odgovoril profesor Dominik Vodnik z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Foto: Kajetan in Uroš

V tokratni epizodi ne iščemo le odgovora, kako nastane apno, ampak se preizkusimo tudi v mešanju apnene malte.Na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo nas gosti dr. Petra Štukovnik s Katedre za preizkušanje materialov in konstrukcij.

Nekateri pekočo hrano obožujejo, drugi se ji raje izognejo. Toda zakaj čili v ustih sploh sproži pekoč občutek?Enajstletnega Marka zanima, kaj se ob stiku s kapsaicinom dogaja v našem telesu, mi pa preverjamo še, kje v čiliju je te snovi največ in kateri čili je najbolj pekoč na svetu. Odgovarja prof. dr. Aleš Obreza s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Te zanima še, zakaj je pekoč tudi poper? Oddaji lahko prisluhneš tukaj.

Najbrž ste že kdaj v kakšnem filmu ali pa mediju zasledili zanimivo opažanje, da so bile pred potresom živali nemirne, nekateri opisujejo, kako podgane in miši tečejo ven iz poslopij in podzemnih kanalov. Toda je res kaj na tem njihovem – v narekovajih – šestem čutu. Ali res lahko napovedo, da prihaja potres? Gost: dr. Gregor Rajh, vodja Sektorja za seizmologijo na Agenciji RS za okolje. Vprašanje sta nam poslala Rok in Klement, sodelovali sta tudi Katja in Lorna.

Podobno kot preteklo soboto bomo tudi danes RaZOOvedni in vam zavrtimo še drugi del nedavnega Radiovednega druženja v ljubljanskem živalskem vrtu. Tamkajšnji veterinar Peter Omejc bo tokrat odgovarjal na vprašanja o prehrani hišnih ljubljenčkov in njihovem najbolj rosnem obdobju. Celotno Radiovedno druženje v ljubljanskem živalskem vrtu slišite tu. Gost: Peter Omejc, veterinar v ljubljanskem živalskem vrtu Novinarke: Ajda Kus, Vida Lestan in Maja Ratej Tonska mojstra: Maks Pust in Liam Samsa Poslušajte še: RaZOOvedni 1/3: Ali živali slišijo, ko se rastline pritožujejo, da so žejne? RaZOOvedni 2/3: Zakaj imajo zebre proge in drugi junaki savane

Radiovedni tokrat raziskujejo svetove, kjer črtaste proge niso modni dodatek, krila pa še ne pomenijo, da znaš leteti. Tik pred začetkom šolskega leta so namreč v ljubljanskem živalskem vrtu pred zelo zvedavo publiko v živo tamkajšnjega veterinarja Petra Omejca dobesedno zasuli z vprašanji. Tokrat boste slišali prvi izbor posnetkov s tega druženja, z njimi pa bomo odpotovali naravnost v afriško savano: zakaj imajo zebre proge, zakaj noji ne letijo, čeprav imajo krila, in kako žirafa sploh spravi vodo do svojih ust? Gost: Peter Omejc, veterinar v ljubljanskem živalskem vrtu Novinarke: Ajda Kus, Vida Lestan, Maja Ratej Tonska mojstra: Maks Pust in Liam Samsa Posnetek celotnega dogodka lahko najdete tukaj.  Poslušajte še:  RaZOOvedni 1/3: Ali živali slišijo, ko se rastline pritožujejo, da so žejne? RaZOOvedni 3/3: Zakaj lahko že ena sama rozina spravi kužka na urgenco?

Potapljači že dolgo poznajo preprost trik proti rošenju maske. Preden si jo nadenejo, vanjo pljunejo. Toda ali slina res pomaga in kaj se ob tem dogaja na površini stekla? Na vprašanje 11-letnega Marka odgovarja dr. Matija Tomšič, profesor fizikalne kemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

V nedeljo se Radiovedni podajajo v ljubljanski živalski vrt, kjer boste lahko skupaj z njimi iskali odgovore vse mogoče, povezano z živalmi. Še prej pa so se na studijski generalki v živo ogrevali v soboto zjutraj. Naš gost veterinar v živalskem vrtu Peter Omejc je odgovoril na vprašanjI, ali živali res 'slišijo', ko se rastline pritožujejo, da so žejne, in ali je okoli nas res vse manj ptic in s tem ptičjega petja. Vprašanji so nam poslale Jasmina, Poljanka in Silva. Gost: Peter Omejc, veterinar v ZOO Ljubljana Poslušajte še: RaZOOvedni 2/3: Zakaj imajo zebre proge in drugi junaki savane RaZOOvedni 3/3: Zakaj lahko že ena sama rozina spravi kužka na urgenco?

Poletje je čas barvitega sadja, zato v tokratnih Radiovednih preverjamo, kako se sadje “odloči” katere barve bo.Odgovor nam je priskrbel Jure Mravlje z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.   POZOR, POZOR: Vabilo na novo druženje z ekipo Radiovednih Prihajajočo nedeljo, 30. avgusta, se dobimo v ljubljanskem živalskem vrtu. Ob 10. uri bomo na posebnem druženju modrovali o živalih in tamkajšnjim strokovnjakom zastavljali nenavadna, zabavna in radovedna vprašanja o živalih – od tega, ali živali sanjajo in ali so psi žgečkljivi, do tega, kako so živali postale naši hišni ljubljenčki. Čaka vas ura presenetljivih odgovorov, živalskega bontona in predvsem veliko radovednosti. Pridite in vprašajte tudi vi! Dobimo se v nedeljo, 30. avgusta, ob 10h pri zgornjih igralih v ljubljanskem živalskem vrtu nad zebrami in žirafami.     Poglavja: 00:00:43 Jure Mravlje o evolucijskem nastanku barv in pigmentih 00:01:31 Tri glavne skupine pigmentov: klorofili, karotenoidi in antociani 00:02:29 Spreminjanje barve sadja med dozorevanjem (primer češenj in grozdja) 00:03:13 Zakaj je zelenjava večinoma zelena, sadje pa barvito (koevolucija in privabljanje živali) 00:04:10 Vpliv umetne selekcije in križanja na barvo sadja skozi tisočletja 00:04:29 Dodatne vloge pigmentov: zaščita pred soncem, antioksidanti in obramba 00:04:59 Najljubši poletni sadeži sogovornika 00:05:25 Vabilo na dogodek v živo z ekipo Radio Vednih v ljubljanskem živalskem vrtu

Od višine se zvrti poje Vlado Kreslin. Zakaj pa se nam ob tem tresejo noge, preverjajo tokratni Radiovedni.

Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Tokrat smo obiskali izkušenega meteorologa Agencije Republike Slovenije za okolje Braneta Gregorčiča.

Poleti so plamenci skoraj povsod. Kot motivi na napihljivih blazinah, kopalkah, brisačah in drugih počitniških pripomočkih. Pravi plamenci pa medtem stojijo v plitvih lagunah, pogosto kar na eni nogi. Zakaj jim takšen položaj ne predstavlja nobene težave, kaj imajo pri tem opraviti hladna voda in varčevanje z energijo ter od kod sploh izvira njihova značilna rožnata barva?Odgovore poiščemo skupaj z biologom Davorinom Tometom z Nacionalnega inštituta za biologijo.

Največje živali na Zemlji se ne prehranjujejo z največjim plenom. Prav nasprotno. Večino prehrane največjih kitov predstavljajo drobni rakci, veliki le nekaj centimetrov. Kako je to mogoče?V tokratnih Radiovednih odgovarja dr. Manja Rogelja, strokovna vodja Akvarija Piran.

Na prvi pogled preprosto vprašanje, ki ga bomo zapletli in razpletli v družbi dr. Kaje Hacin Beyazoglu, docentke za razvojno psihologijo z ljubljanske Filozofske fakultete.

Morski konjički so ene najbolj nenavadnih rib na svetu. Plavajo pokončno, imajo oprijemalni rep, vsako oko lahko premikajo posebej, njihova največja posebnost pa je razmnoževanje. Zakaj mladiče nosijo samci in ne samice? Odgovor se skriva v evoluciji, ki je morske konjičke opremila z eno najbolj nenavadnih oblik starševstva v živalskem svetu. Radiovedni smo obiskali Akvarij Piran, tam pa je za nas odgovor pripravila strokovna vodja dr. Manja Rogelja.